NAŠA ŠOLSKA TURISTIČNA AGENCIJA KULT316, KI DELUJE POD OKRILJEM BIC LJUBLJANA, V ČASU, KO ZARADI VAROVANJA ZDRAVJA OSTAJAMO DOMA, PRIPRAVLJA ZANIMIVE POTOPISE. TOKRAT SMO SE PODALI V EGIPT

Epidemija covid-19 je v zadnjem letu popolnoma ustavila turistična potovanja, različni viri navajajo 95 % do 97 % upad turističnega prometa in letalskih prevozov. A vendar z novim letom prihajajo bolj optimistične napovedi, veliko držav že odpira vrata za tuje turiste, med njimi je tudi Egipt.

Nekaj letalskih povezav je že vzpostavljenih, čarterske polete v pomladi pa najavljajo tudi slovenski tour operatorji. Trenutno je za vstop v Egipt potreben negativen PCR test na Covid, ki ga lahko opravimo tudi ob prihodu na letališču v Egipt, cena je 30 USD.

Čas je torej za Egipt.

ZAKLADNICA STARODAVNE CIVILIZACIJE

Egipt je država, ki navduši z vonjem po puščavskem pesku, veličastnimi piramidami in kristalnim Rdečim morjem, zato je priljubljeni popotniški in počitniški cilj številnih obiskovalcev.

Pred več kot 5000 leti se je na obalah reke Nil začela razvijati mogočna civilizacija starega Egipta, njen razvoj je trajal dlje kot katerakoli druga svetovna civilizacija. Danes je Egipt ena izmed najvplivnejših in najrazvitejših afriških držav, ki se ponaša s številnimi turističnimi znamenitostmi.

Egipt sem na svojih potovanjih obiskovala od leta 1990 pa vse do lanskega leta, tik pred korona krizo. Razvoj turizma v državi je neverjetno hiter in ji prinaša čedalje več dohodkov. Letoviško mesto Hurgada, ki je leta 1995 imela vsega nekaj hotelov, je danes letovišče, ki se razteza nekaj deset kilometrov ob obali Rdečega morja.

Po arabski pomladi leta 2011 pa se turisti vračajo tudi v Kairo, vsi obiskovalci tudi nestrpno pričakujemo odprtje novega egipčanskega muzeja na področju Gize. Kljub arabski pomladi in številnim nemirom, so v zadnjih letih letala proti znamenitima letoviščema Hurgada in Sharm el Sheikh spet polna. Turisti, željni sonca, modrega neba, vročega peska in toplega morja, spet odkrivajo deželo, ki nas vedno znova navduši.

Zgodovina Egipta se je začela okoli leta 3300 p. n. š., ko so Egipčani iznašli simbole, s katerimi so začeli opisovati dogodke svojega časa. V tem času je kralj Menes združil Gornji in Spodnji Egipt v veliko kraljestvo. V tem času se je pojavil tudi koledar, ki se je ravnal po poplavah Nila, kočije so postale glavno prevozno sredstvo, vrhovni bog pa je postal bog sonca, Ra.

Eno najlepših potovanj po mnenju številnih popotnikov je križarjenje po reki Nil, od Kaira do Asuana, plutje po reki, sončni zahodi, ozek zeleni pas in puščava, ki obdaja popotnika, se v spomin vtisne za vedno.

PIRAMIDE V GIZI

Na egiptovskih tleh se nahaja skupno več kot sto piramid, nekateri deli spominjajo na muzej na prostem, a najbolj znamenite so piramide v Gizi, kjer se nahaja tudi največja 230 metrov visoka Keopsova. Večna skrivnost še danes postavlja vprašanja, kdo in na kakšen način jih je gradil. Danes lepo obnovljene so bile v starem Egiptu prekrite z belimi bloki apnenca ali marmorja, na vrhu pa je bila zlata konica, s katere so se odbijali bleščeči žarki sonca.

Tri piramide so zgrajene za kralje po imenih Keops, Kefren in Mikerinos,  ves čas zgodovine so navduševale obiskovalce in burile domišljijo ter postavljale vprašanja.

V bližini leži kip skrivnostne Sfinge, napol človek in napol lev zre v smeri vzhoda sonca. Kot da varuje prepovedane skrivnosti in kraljevske mumije v prostorih globoko pod piramidami in bdi nad preteklostjo in prihodnostjo in spremlja sončne barke, ki plujejo proti večnosti. Na tem mestu je nekoč v zgodovini stal tudi Napoleon, ki sta ga Egipt in njegova kultura in zgodovina tako navdušili, da je danes v Louvru na ogled velika zbirka egipčanskih umetnin.

KAIRO

V dolini reke Nil se tik ob puščavi nahaja glavno mesto Egipta, Kairo, ki šteje okoli 20 milijonov prebivalcev, kar predstavlja približno petino celotnega prebivalstva.

Kairo je slikovito orientalsko velemesto s kaotičnim prometom, hrupnim vrvežem in slikovitim prebivalstvom. Najbolje ga spoznamo, če obiščemo tržnico Khan al Khalili, mošejo Mohamed Alija ali se sprehodimo skozi mesto. Na ozkih ulicah znamenite tržnice se vrvež ne neha niti proti večeru, vse okoli se začnejo prižigati svetilke, zvoki orientalske kuhinje nam vdirajo v nos z vseh strani in vse skupaj spominja na prizore iz 1001 noči. Mesto spada med največje bazarje na svetu in njegova zgodovina se začenja v 14. stoletju. Na tržnici najdemo vse, od oblek, zlata, srebra, parfumov, začimb in hrane.  In seveda, barantanje za ceno, tu je potrebno imeti dobra pogajalska znanja. Najbolj pomembna beseda je La shukuran, kar pomeni Ne, hvala.  

V Kairu je obvezen obisk Kairskega muzeja, ki je poln odličnih arheoloških ostankov in umetnin. Ob mojem zadnjem obisku marca lani, se je začela velika selitev eksponatov v nov muzej v Gizi. Največja skrb vseh je, koliko eksponatov bo ob selitvi izginilo ali se poškodovalo. Na vhodu muzeja se nahaja plošča iz vasi Rosetta, s katero je Francoz Champollion dešifriral hieroglifsko pisavo. Na njej so trije teksti napisani v treh različnih jezikih in na podlagi tega je bila pisava starega Egipta odkrita. V muzeju je najbolj obiskana zbirka faraona Tutankamona, ki je z odkritjem postal najznamenitejši faraon na svetu, čeprav njegova vloga v egipčanski zgodovini ni bila velika. Njegova posmrtna maska iz zlata nas pusti odprtih ust.

V Kairu je obvezen obisk Koptske četrti, ki je najstarejši del mesta, star vsaj 2.000 let, nekoč poznan kot rimska trdnjava Babilon. To je staro središče koptske krščanske skupnosti, v kateri je pomembna cerkev Svetega Sergiusa, v kateri je bivala tudi Sveta družina, ko je bežala v Egipt.

NIL

Egipt je dar Nila, lahko večkrat preberemo in hkrati tretja najdaljša reka na svetu, ki se vije okoli 7000 km skozi Afriko. V starem Egiptu je bilo življenje odvisno od poplav, ki so bile osnova za poljedelstvo. Nil je poplavljal vsako leto od julija do septembra in s seboj prinašal rodovitno blato in namakal presušena tla, kar je ustvarjalo odlične pogoje za poljedelstvo. Reka izvira v Etiopskem višavju in se iz dveh izvirov združi pri Kartumu v Sudanu. Na jugu tok Nila zaustavi Asuanski jez, za katerim je nastalo 500 km dolgo Naserjevo jezero. S tem so dobili bogat vir električne energije, zmanjkalo pa je rodovitnega blata, začela se je industrija umetnih gnojil. Zaradi gradnje jezu so morali prestaviti tudi skalnato svetišče Abu Simbel, ki je del svetovne dediščine Unesca.

LUXOR

Verjetno v Egiptu ni mesta, ki bi bolj kazal moč in vladanje faraonov, Luxor, v starem Egiptu imenovan Tebe.

Na vzhodni obali Nila je območje templjev, obeliskov in moči faraonov. Luxor velja za največji svetovni muzej na prostem s templjema Luxor in Karnak, kjer se nahaja čudovita aleja sfing, v templjih pa najdemo skrivnostno in navdušujočo zgodovino, ki jo lahko preberemo tudi v hieroglifih obeliskov.

Na zahodni strani so grobnice kraljev, ki so skozi zapletene zgodbe in simbolike odhajali v nesmrtnost. Grobnice so v Dolini kraljev, ki jih obdajajo visoki griči in skale in so izklesane in vkopane v tla. Tu se nahaja tudi grobnica v treh terasah najmočnejše ženske faraonke, grobnica kraljice Hačepsut.

Do sedaj so odkrili 63 grobnic, ki so jih našli med leti od 1600 do 1100 p. n. š. Zidovi in prostori grobnic so okrašeni s slikami naravnih barv, ki prikazujejo zgodbe iz življenja in potovanja faraona v onostranstvo.

FARAONI

Faraoni so bili vladarji v starodavnem Egiptu, ki so imeli v rokah vse od oblasti do zemlje. Faraon je lahko imel več žena, na prestol je vedno sedel njegov sin, kar pomeni, da je bil lahko še otrok in eden izmed teh je bil tudi sloviti Tutankamon. Egipčani so imeli faraone za bogove na zemlji in jih na ta način tudi častili. Med vsemi faraoni je bilo tudi nekaj žensk, med njimi je najbolj znana zadnja faraonka, Kleopatra. Med najpomembnejšimi faraoni Egipta lahko omenimo tri.

Amenofis IV., imenovan tudi Ehnaton, je revolucionaren, saj je iz verovanja v številna božanstva, uvedel vero v le enega boga, sončnega boga Atona. Poročen je bil z eno najlepših žensk starega Egipta, Nefretete. Ena izmed njegovih hčera pa se je kasneje poročila s Tutankamonom.

Seti I. je bil oče najmogočnejšega faraona Egipta, Ramzesa II. V dolini kraljev si je dal narediti eno najlepših grobnic s številnimi sobanami in tuneli. Znan je tudi po odlično ohranjeni mumiji, ki jo hranijo v Kairskem muzeju.

Ramzes II. je znan po številnih spomenikih in stavbah, ki jih je postavil sebi v čast, predvsem v Luxorju in Karnaku, pa po gradnji templja Abu Simbel. Imel naj bi kar 110 sinov in 80 hčera, v svojem haremu pa 80 žensk.

Kleopatra je bila zadnja faraonka Egipta, bila je inteligentna in na poseben način privlačna ženska, ki je imela rada lepotne trike, kot je kopanje v oslovskem mleku. Do danes pa je veliko stvari o njej ostalo skrivnost.

OBALA RDEČEGA MORJA

Obala Rdečega morja s slikovitimi hotelskimi verigami, je prava podoba počitniške destinacije. Hurgada in Sharm el Sheikh sta najbolj poznani turistični destinaciji, hoteli so novi in z veliko turistično ponudbo. Hurgada je nekdanja ribiška vas, danes pa moderno letovišče z mestom, ki ima kar 250.000 prebivalcev. Rdeče morje je glavni vzrok velikega obiska Hurgade, ki je kot nalašč za potapljače ali samo snorkarje, podvodni svet je naravnost navdušujoč. Rdeče morje s koralnimi grebeni je eno najbolj bogatih z ribami vseh vrst.

Tudi Sharm el Sheikh je poln lepih novih hotelov in peščenih plaž, privlači pa tudi z možnostjo izleta na Sinajski polotok z goro Sinaj, kjer naj bi Mohamed sprejel 10 krščanskih zapovedi in kjer stoji znameniti samostan sv. Katarine, ki je eden najstarejših na svetu.

Omeniti moramo še Sueški prekop, ki povezuje Sredozemsko in Rdeče morje. Prvič so oba morja povezali že faraoni, a moderen prekop, ki so ga začeli graditi Francozi pod vodjo Lessepsa, ki je dobil dovoljenje in koncesijo. Ob otvoritvi leta 1869 je bil dolg 162 kilometrov. Za časa gradnje je bilo na gradbišču 25.000 delavcev, vodo pa jim je vsak dan nosilo 1.800 kamel. Ob vojni z Izraelom je bil prekop zaprt sedem let. In še zanimivost, italijanski skladatelj Verdi je prav za otvoritev napisal znamenito opero Aida.

ASUAN

Asuan leži na jugu, skoraj na meji s Sudanom. Gre za puščavsko mesto, kjer povprečno pade le 10 mm dežja na vsakih pet let.  Nil se tu približa granitnim stenam in na njem so otoki, na katerih uspeva tropsko rastlinje. Asuan je bil pomembno trgovsko središče, poznan predvsem po rožnatem granitu, iz katerega so zgradili veliko pomembnih zgradb, najbolj poznani so rožnati obeliski, en nedokončani se še vedno nahaja v kamnolomu. Na Nilu je tudi Kitchenerjev otok, botanični vrt, na katerem lahko najdemo številne tropske in eksotične rastline. Do njega se je najlepše pripeljati s tradicionalno feluko, leseno jadrnico, ki so jo včasih uporabljali za povbo po Nilu. Lepota kraja je navdušila tudi znamenito pisateljico Agatho Christie, ki jo je Nil navdihnil za kriminalko Smrt na Nilu.

NASERJEVO JEZERO IN ABU SIMBEL

Naserjevo jezero je eno največjih akumulacijskih jezer na svetu, del leži v Sudanu, ki mu pravijo Nubijsko jezero. Na jezeru stoji veliki Asuanski jez, ki je poleg koristi prinesel tudi negativne posledice, saj je brez doma ostalo več kot 100.000 ljudi, preselili so Nubijce, avtohtono prebivalstvo, plodnih naplavin ni več in celo znameniti tempelj Abu Simbel so prenesli na višje ležeče področje.

Abu Simbel je tempelj najbolj znanega faraona Egipta, Ramzesa II, iz 13. stoletja p. n. št.. Tempelj so reševali in prenašali kamen za kamnom in ga tako rešili pred poplavitvijo. Mogočni faraonovi kipi, visoki 18 metrov stojijo na vhodu in varujejo tempelj. Ko vstopimo, se na stenah prikažejo prizori iz življenja faraona Ramzesa II. Tempelj navdušuje tudi zaradi izjemno natančno izračunane smeri, da sonce dvakrat letno posije s svojimi žarki v notranjost do štirih kipov, trije se obsijani s sončno svetlobo, a Ptah, bog podzemlja, vedno ostane v senci.

ALEKSANDRIJA

Aleksandrija je mesto v delti Nila, ki ga je ustanovil Aleksander Veliki. Zanimivo je, da je ustanovil 17 mest na različnih lokacijah in vse imenoval po sebi. Ob koncu 3. st. je mesto imelo že več kot pol milijona prebivalcev in eno največjih znamenitosti, aleksandrijsko knjižnico, ki je hranila več kot pol milijona zapisa na zvitkih pergamenta. Večina je bila uničena v požaru. Danes na istem mestu stoji nova moderna knjižnica, ki je odprta tudi za tuje obiskovalce.

Druga znamenitost Aleksandrije pa je bil ogromen svetilnik, visok 117 metrov. Svetloba z njega naj bi se videla kar 50 kilometrov daleč. Tudi svetilnika danes ni več, saj so ga uničili številni potresi.

Aleksandrija pa je nam Slovencem poznana tudi zaradi aleksandrink, deklet in žena, ki so prihajale predvsem iz Goriške in Vipavske služit k bogatim gospodarjem. O njihovi žalostni in kruti usodi so napisane številne knjige.

HRANA IN PIJAČA

Hrana je pravzaprav arabska, meso na žaru, žitarice, čaj in zelo sladke sladice so glavna karakteristika njihove kuhinje. K vsaki hrani postrežejo kruh, ki je podoben lepinjam. Sveže pečenega prodajajo tudi ves dan na ulicah. V kuhinji uporabljajo veliko boba, okusne stročnice. Lahko ga samo pretlačijo in začinijo z limono, tahinijem in jedo s kruhom, lahko pa iz njega naredijo kroglice in ocvrejo. Ta jed se imenuje taamiya. Kot povsod v arabskem svetu, je tudi tu največkrat na mizi piščanec ali ovčetina, pripravljajo pa kot kebab ali v omakah. Baba ghanoug je tipična zelenjavna jed iz pretlačenega pečenega jajčevca, tahinija, to so zmleta sezamova semena in oljčnega olja. Ne gre pa tudi brez pretlačene čičerike s tahinijem, imenovane humus, ki je večkrat priloga pečenemu mesu ali pa enostavno postrežen s kruhom. V bližini morja pa so nedvomno zmagovalke ribje jedi. Največkrat postrežena solata je iz narezanih paradižnikov, kumar in čebule.

Tisti, ki pogrešajo evropsko hrano, v Egiptu nimajo težav, povsod najdemo verige tujih restavracij s hitro prehrano, pico dobimo na vsakem vogalu. Za ljubitelje sladic pa je tu polno sladkorja in medu ter oreščkov, baklava, karamelna krema, kunafa, rižev puding ...

Pijače so večinoma brezalkoholne, saj Egipt kot islamska država alkohol prepoveduje, čeprav Egipt slovi tudi po dobrih vinih. Za ljubitelje čaja je tu sloviti čaj karkade iz hibiskusovih listov, odličen je ohlajen, pa sveže stisnjeni sokovi, posebej dober je tisti iz mangov.

Najznačilnejše jedi so fetir, kar je nekakšna egipčanska pica, polnjena z mesom. Iz zelenjave molokhiya največkrat pripravijo juhe, ki jih obogatijo z mesom, falafel so ocvrtki iz čičerike in fižola. Kofta je mesna kroglica iz mesa in riža, mahshi je polnjena zelenjava, pečeni golobi, basbousa je sladica iz zdroba ...

Avtorica: Katja Orehek Hati, vodja Šolske turistične agencije KULT316