Ob Dnevu reke Save ter ob 20. obletnici mednarodnega Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu je Ministrstvo za naravne vire in prostor v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje pripravilo dogodek z naslovom Krepitev podnebne odpornosti porečja Save. Najzaslužnejši za varovanje in upravljanje vodnih virov na območju reke Save so ob tej priložnosti prejeli tudi posebna priznanja, med njimi tudi naš Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Živilska in naravovarstvena šola. Prejeli smo Priznanje za pomemben doprinos pri krepitni čezmejnega sodelovanja v porečju reke Save.
Sava je naša najdaljša in najbolj vodnata reka, Slovenci smo z njo tesno povezani, saj kar polovica naše države pripada njenemu porečju. Hkrati pa ima Sava z mednarodnim porečjem izjemno pomembno vlogo z vidika vodne diplomacije. Leta 2004 je začel veljati Okvirni sporazum o Savskem bazenu, ki so ga sklenile štiri pogodbenice, države naslednice nekdanje skupne države ob reki Savi.
Ob obeležitvi 20. obletnice sporazuma, je minister za naravne vire in prostor Jože Novak na današnjem dogodku poudaril, da je sporazum po vojni na zahodnem Balkanu omogočil čezmejno sodelovanje za trajnostno rabo vodnih virov, za vzpostavitev mednarodnega režima plovbe na reki Savi in, kar je najpomembneje, zmanjšanje nevarnosti pred poplavami, sušami in onesnaževanjem z vzpostavitvijo sistema zgodnjega opozarjanja pred poplavami.
Pri uresničevanju ciljev okvirnega sporazuma so imeli pomembno vlogo različni posamezniki in organizacije, med njimi smo tudi na BIC Ljubljana, za kar smo prejeli priznanja za izkazano delo. Priznanje sta prevzela ravnateljica BIC Ljubljana, Živilske šole, mag. Tatjana Šček Prebil in dijak Blaž Lipovšek, predsednik Parlamenta mladih Savskega bazena.
NAŠ DIJAK, BLAŽ LIPOVŠEK JE PREDSEDNIK PARLAMENTA MLADIH SAVSKEGA BAZENA
O pomenu krepitve sodelovanja z mladimi v porečjih na državni in čezmejni ravni za povečanje podnebne odpornosti je pred časom spregovoril tudi naš dijkak Blaž Lipovšek, ki je sicer predsednik Parlamenta mladih Savskega bazena, ki združuje mlade, stare med 15 in 25 let, iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Njihov cilj je izobraževanje o vplivih človeštva in globalnih sprememb na reko Savo in njene ekosisteme.
Dijak BIC Ljubljana, Blaž Lipovšek o pomenu sodelovanja mladih v porečjih Save za povečanje podnebne odpornosti:
"Naš cilj dosežemo z udeležbo na tekmovanjih, natečajih in regionalnih zasedanjih, ki potekajo enkrat letno v eni od sodelujočih držav. Udeleženci imamo priložnost za izobraževanje, predstavitev dela in druženje. Vsako leto izvolimo novega predsednika, letos sem to čast prejel jaz.
V vlogi predsednika sem zastopal mlade iz porečja Save na več ključnih dogodkih, med drugim na obeležitvi mednarodnega dneva vode v Škocjanskem zatoku v Sloveniji. Sodeloval sem v diskusiji, kjer sem poudaril pomen vključevanja mladih v odločitvene procese, ki oblikujejo našo prihodnost in naravo. To sporočilo ni novo, vendar je prostora za napredek še veliko.
Drug primer aktivnega vključevanja mladih je bil Regionalni forum o trajnostnem razvoju v Ženevi, kjer so se zbrali predstavniki držav, strokovnjaki in mladi aktivisti regije UNECE, da bi okrepili Agendo 2030 v luči trenutnih kriz. Tam sem se poleg dogodka udeležil tudi mladinske okrogle mize, kjer smo na podlagi ciljev Agende 2030 iskali rešitve za njihovo doseganje. Predlagane rešitve so bile upoštevane v nadaljnjih razpravah.
Priložnost za izražanje smo mladi iz Italije in Slovenije imeli tudi na zasedanju Barcelonske konvencije v Portorožu, kjer sem poudaril pomen vključevanja mladih na vseh ravneh odločanja - od lokalne do globalne. Poudaril sem, da organizacije, kot je Savski parlament mladih, in izobraževalni sistem imajo pri tem ključno vlogo.
Kot dijak naravovarstveni tehnik na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana sem pridobil znanje, ki mi omogoča aktivno sodelovanje v prizadevanjih za ohranjanje narave. Poudarjam, da je ključnega pomena, da so mladi vključeni v odločanje in zakonodajo, ki varuje naravo, kar je mogoče le s pravo izobrazbo in mentorstvom. Savski parlament mladih igra pomembno vlogo pri zagotavljanju teh priložnosti, ki bi morale biti bolj vključene v izobraževalni sistem, da bi mladi in otroci razumeli pomen varovanja narave in se soočili z globalnimi spremembami, zato je bistveno spodbujati in krepiti sodelovanje šol na območju ("Od izvira do izliva" / "From Source to Sea"), ki vključuje mentorje in dijake v načrtovanje in izvajanje projektov za izboljšanje podnebne odpornosti. Dober primer takšnega vključevanja je bil projekt Pirati plastike, kjer smo se mladi različnih šol odpravili raziskovati, koliko mikroplastike in ostalih odpadkov se nahaja v reki Savi in njenih ekosistemih. Odšli smo na teren, naredili analize, zbrali podatke in jih posredovali naprej. To so naredile tudi šole iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Tako smo potem dobili podatke, koliko mikroplastike je v reki Savi. Tak pristop omogoča mladim, da prispevajo svoje ideje in predloge, ki so lahko ključni za oblikovanje učinkovitih in trajnostnih rešitev.
Trdno sem prepričan, da lahko skupaj naredimo veliko več za zdravo okolje ter zeleno in podnebno odporno prihodnost."
