GORI, DOLI, NAOKOLI PO SLOVENSKI TOSKANI

Slovenska Toskana je letos gostila del etape slovite kolesarske dirke Giro d'Italia in ob prizorih iz Goriških Brd smo si zaželeli obiska zelenih gričev, polnih vinogradov, kamnitih hiš v malih vaseh, čudovitih dvorcev in številnih vinskih kleteh.

Bliža se tudi vsakoletni praznik češenj v Goriških Brdih, zakaj letos ne bi obiskali Brd in se posladkali z njimi.

Predstavljamo vam Goriška Brda, ki jih imenujemo tudi slovenska Toskana in priporočamo, kaj vse lahko obiščete na eno, dvodnevnem ali kar tedenskem izletu. Izlet v Goriška Brda začnemo z vožnjo po hitri cesti proti Novi Gorici. Nadaljujemo proti Solkanu in zavijemo čez največji kamniti most na svetu, Solkanski most. Je eden 65-ih mostov in viaduktov na Bohinjski progi, zgrajeni med letoma 1900 in 1906 kot povezava Srednje Evrope in Sredozemlja.

Iz Solkana zavijemo proti Goriškim Brdom in sledimo oznakam za vas Gonjače, kjer zavijemo desno za Plave. Kmalu zatem zagledamo odcep za Sabotin na desni strani, do katerega je še 4 km po asfaltirani cesti.

PARK MIRU SABOTIN

Sabotin je 609 metrov visok hrib nad Solkanom, na meji med Slovenijo in Italijo, ki ga verjetno najbolj poznamo po napisu Naš Tito. V prvi svetovni vojni je preko njega potekala Soška fronta in avgusta 1916 je italijanska vojska zavzela Sabotin, kar je omogočilo zasedbo Gorice. S Sabotina se nam odpre čudovit pogled na Sveto Goro, Škabrijel, Vipavsko dolino, Kras, Furlansko nižino, Goriška Brda in Julijske Alpe.

Hrib je prepreden s sistemi jarkov in kavern, ki sta jih avstro-ogrska in italijanska vojska zgradili pri utrjevanju svojih položajev. Lahko si ogledamo Park miru, ki ga sestavljajo kaverne ter zelo zanimiv muzej o soški fronti.

Urnik ogledov kaverne in muzeja je možen ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 10.00, 12.00, 14.00 in 16.00, cena pa je 5 € za odrasle in 2 € za otroke do 12 let.

RAZGLEDNI STOLP V GONJAČAH

Vrnete se do vasi Gonjače in se povzpnete na stolp, ki s svojimi 23 metri višine in 144 stopnicami ponuja lep razgled na okolico. Zraven razglednega stolpa se nahaja spomenik akademskega kiparja Janeza Boljke, ki je posvečen 316 žrtvam II. svetovne vojne. Vzpon na stolp je brezplačen.

SREDNJEVEŠKA VAS ŠMARTNO

Nato nadaljujete pot v čudovito srednjeveško vasico Šmartno, ki vas bo očarala s svojimi ozkimi uličicami in lepo ohranjeno arhitekturo. Šmartno se nahaja v geografskem središču Brd. Zdi se kot orlovsko gnezdo, od koder se odpira pogled od Nanosa, pa vse do Furlanije in Jadranskega morja.

Hiše v samem jedru so strnjene okrog cerkve sv. Martina, največje župnijske cerkve v Brdih, katere cerkveni zvonik je nekdanji trdnjavski stolp. Po sv. Martinu je vas dobila ime. Mogočna baročna cerkev se ponaša s freskami Toneta Kralja.

Ob vstopu v okrilje šmartenske trdnjave in sprehodu po ozkih uličicah med starimi, nekaterimi tudi obnovljenimi hišami, se boste počutili kot v srednjeveškem labirintu, ki oživi ob vstopu v Briško hišo. V hiši, ki je bila sanirana po potresu leta 1978, so vaške žene postavile zbirko s predmeti briške hiše. Oprema  hiše združuje elemente briške hiše in ljudske kulture Brd, to je živa muzejska zbirka, ki nas vrača v čas briških korenin. V kletnem prostoru je na ogled zbirka o briški vinski kleti. Vstop je prost, občasno pa ponujajo tudi degustacijo oljčnega olja.

Oglejte si severni trg s posebnostmi šmartenske arhitekture: gank z zunanjimi stopnišči, široke napušče, okrasne dimnike, ki so bili ponos vsakega Šmartenca, mostovže, spahnjenco ali žbatafur …

Sprehodite se po ozkih šmartenskih »gasah«, kakor jim pravijo domačini, in si obisk popestrite s kozarcem rebule, v enem izmed prijetnih malih lokalov.

FILMSKA BILJANA

Zelo zanimiv bo obisk vasi Biljana, ki velja za eno najlepših briških vasi, daleč naokoli je prepoznavna po značilnem zvoniku oglejskega tipa na cerkvi v središču vasi. Nekaj časa je bila biljanska cerkev shajališče radovednežev, ki so hodili gledat »prikazovanje« v zvoniku, v igri svetlobe in sence nastalo silhueto Matere Božje.

V vasi so snemali nadaljevanko Ena žlahtna štorija, morda bo to zanimiv podatek za katerega izmed gledalcev.

V vasi stoji dvorec Dorišče, stavba s stolpičem, strelnimi linami in portali, v kateri so v 13. stoletju stanovali biljanski gospodje. V dvorcu Dorišče zorijo vina v eni najstarejših vinskih kleti Goriških Brd. Zdajšnji lastnik je družina Mirana Sirka, ki prideluje odlična vina, predvsem pa vrhunske penine blagovne znamke Bjana, ki je briško ime za Biljano. Degustacija je možna samo ob predhodni najavi.

DOBROVO

Priporočamo še obisk vasi Dobrovo, ki je središče Brd z nekaj več kot 400 prebivalci, ki je hkrati tudi središče briškega vinorodnega okoliša. Kraj je dobil ime po dobu, hrastu, nekdaj najbolj razširjenem drevesu v Brdih.

V neposredni bližini se dviga mogočni grad Dobrovo, kjer si lahko ogledate stalno zbirko grafičnih del svetovno znanega slikarja Zorana Mušiča in druge občasne muzejske zbirke, pa tudi različne prireditve v Viteški dvorani ali na grajskem dvorišču. Za zgodovino gradu sta še posebej dragoceni sobi v prvem nadstropju, ki prikazujeta življenje družine Baguer, ter del vrnjene izvirne opreme.

Vstopnina za ogled je 4 € za odrasle in 2 € za otroke.

Zanimiv je strokovni ogled Vinske kleti Goriška Brda, največje zadružne vinske kleti v Sloveniji, nastale leta 1957, ki ga lahko združite z degustacijo in nakupom izvrstnih briških vin. Cene degustacij so že od 10 € naprej, na tej povezavi pa najdete več informacij.

VILA VIPOLŽE

Navdušila vas bo še Vila Vipolže, dvonadstropna renesančna vila oz. dvorec, ki stoji na vzhodnem robu vasi Vipolže v Goriških Brdih. Gre za edini ohranjeni primer italijanske poznorenesančne arhitekture na slovenskem, ki je bil kot tak razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Izstopa tudi ostanek parka z orjaškimi cipresami, ki naj bi bile med najstarejšimi v Evropi. Ogled vile je možen po predhodni najavi, cena pa je 3 € po osebi. Več informacij na: info@vilavipolze.eu.

Za vse male vasi v Goriških Brdih, najdete opise na spletni strani.

BRIŠKI VINARJI

Največja koncentracija odličnih slovenskih vinarjev ima svoje vinograde in kleti prav v Goriških Brdih. Med najbolj znanimi vinarji omenjamo Vina Kristančič, Vina Ferdinand, Vina Čarman, Klet Brda, Klet Zanut, Klet Ščurek, Kabaja, Simčiča in ne nazadnje Bjano Mirana Sirka. Na zadnjem največjem vinskem ocenjevanju vin na svetu – Decanter World Wine Awards v Londonu (DWWA) so vinarji iz Goriških Brd dobili kar nekaj platinastih medalj za kakovost.

Rebula je najpomembnejša vinska sorta v Goriških Brdih, saj je zasajena na več kot petindvajsetih odstotkih vseh vinogradniških površin. Na italijanski strani Brd, Collio, je najslavnejši slovenski vinar Joško Sirk, ki slovi po pridelavi oranžnih vin.

Najboljše nagrajeno vino vseh časov na Decanterju v Londonu, pa je vino Leonardo vinarja Marjana Simčiča. Steklenica ni poceni, cena je okoli 50 evrov in prav tako je okus vrhunski.

Zanimiva je zgodba o penini Sinefinis Rebollium iz vinske kleti Ferdinand. Gre za unikat v svetovnem merilu, saj je v vsaki steklenici penine Sinefinis grozdje iz dveh držav. Vinska klet Ferdinand iz Goriških Brd in Vinska klet Gradis'cutta iz Collia na italijanski strani sta dozorelo grozdje na izbranih pobočjih slovenskega in italijanskega dela Brd združili v eni penini. Penina nosi simbolno ime »Sinefinis«, kar pomeni brezkončna, brez meja. »Rebolium« pa je starodavno ime za rebulo. Penina je pridelana izključno iz rebule, po klasični metodi.

BRIŠKE JEDI

Značilnih briških jedi je toliko, da vam za namige priporočamo kar spletno stran.

Briška kuhinja je zelo mediteranska, neverjetno iznajdljiva in ustvarjalna. Polna privlačnih starinskih potez, pomlajena z novimi kombinacijami in preoblečena v svetovljanska oblačila. Vse leto sveže sestavine, okusna in sočna zelenjava, domače mesnine (še posebej salame in pršut), dišeča bela polenta, bogastvo dišavnic in divjih poganjkov (hmelj, divji beluši, loboda), pa še izjemno briško oljčno olje, so samo nekateri izmed poudarkov briške kuhinje.

Ko boste pokusili še krodegine, markandele, pa skoraj pozabljene kostanjeve jedi, zavohali koromačev cvet, naredili požirek dobrega domačega tropinovca ali methanega (zdravilnega žganja), boste opojnost Brd začutili še drugače.

BRIŠKE ČEŠNJE

Le kdo ne pozna znamenitih briških češenj?  Letos bo festival »Naredi si svoj praznik češenj«, potekal dva zaporedna vikenda in sicer 29. in 30. maja ter 5. in 6. junija 2021.

 »Naredi si svoj praznik češenj« je nova briška avantura v času, ko turizem v Brdih po pandemij ponovno lovi ugodni veter.

Ponudba različnih briških dobrot vas bo pričakala na več lokacijah razpršenih po celotnih Brdih. Obiskovalci boste lahko okušali košarico ponudbe:

• na stojnicah v Šmartnem, na Dobrovem in v Gonjačah (pri razglednem stolpu) se prepustite nakupom lokalnih proizvodov, češenj in peciva,
• na terasah vinarskih hiš vam bodo ob okušanju kozarca vina zarisali neponovljive, zasanjane panorame briških gričev,
• razvajali vas bodo s krožniki briške kulinarike s poudarkom na češnjevih jedeh,
• seveda pa bomo ljubitelje Brd povabili tudi k odkrivanju naravnih in kulturnih znamenitosti širom po briških gričih, od Krčnika, Parka miru na Sabotinu, muzejskih in etnoloških zbirk, cerkva …

GIRO S KOLESOM PO BRDIH

V letaku o briških kolesarskih poteh boste našli številne različne ideje za kolesarjenje. Namig pa je, da morda ni slaba ideja o najemu električnih koles, kajti Brda so le brda. Najbolje, da letak odprete in prebrskate.

IDEJE ZA NASTANITEV ZA TANKE IN DEBELE DENARNICE

Turistične kmetije, sobe, apartmaji in gostišča, hoteli, vile. 

IDEJE ZA OBISK GOSTILNE ALI RESTAVRACIJE

https://www.brda.si/kulinarika/restavracije/

Avtorica: Katja Orehek Hati, vodja Šolske turistične agencije KULT316

Vir: TIC Brda, spletna stran www.brda.si