Pust je že od nekdaj čas norčij, splošnega rajanja in obloženih miz. Pust v skrajšani obliki pomeni pustiti meso (iz lat. carnem levare), kar se navezuje na predpostno nedeljo, preden se umakne, oziroma pusti meso.
Hrana za pusta je morala biti čim bolj mastna
Pomembne praznične dneve so ljudje od nekdaj slavili tudi s posebno in obilno jedačo in pijačo. Hrana za pusta je morala biti čim bolj mastna, nasitna in vsak se je moral do sitega najesti, tudi živina, saj je veljalo prepričanje, da kdor se tega dne ne naje, bo vse leto stradal. Še danes vse pustne maske na Slovenskem pobirajo darove, da si po končanih obhodih naredijo skupno pojedino.
pustna nedelja se narečno imenuje mastna nedelja ali debelnica
Četrtek pred pustno nedeljo je debeli, tolsti ali mastni četrtek, ponekod mu pravijo tudi mali pust ali mali fajnšček. Šaljivo velja za praznik debelih ljudi ali godovni dan vseh debeluhov. Tudi pustna nedelja se narečno imenuje mastna nedelja ali debelnica, ki velja, poleg pustnega torka, za pravi pusti dan. Torej se je tudi ta dan uživala mastna in obilnejša hrana, kot je sveže ali prekajeno svinjsko meso, pečenka, klobase, ocvirkova potica, krofi, flancati, miške…
Ob pustu so zrele neveste, ob postu pa preste!
Zaradi bogato obloženih miz in veseljačenja je bil pustni čas tudi čas porok. O tem priča slovenski pregovor: Ob pustu so zrele neveste, ob postu pa preste! Ob koncu pustnih norčij, torej na pepelnično sredo, se začne štiridesetdnevni post, ki se zaključi z veseljem velike noči in velikonočnimi dobrotami.
Zanimivosti o pustnem času je pripravila naša predavateljica BIC Ljubljana, Višje strokovne šole, dr. Lea Kužnik.
