Študenti 1. letnika programa živilstvo in prehrana na BIC Ljubljana na laboratorijskih vajah pri predmetu Živilska kemija z analizo živil s kemijsko reakcijo določajo vsebnost žveplovega dioksida v raznem suhem sadju različnih proizvajalcev. Povišano količino žveplovega dioksida so določili zlasti pri suhih marelicah intenzivne rumene barve in pri raznem posušenem tropskem sadju. Preberite, zakaj je to pomembno. 

V zimskem času je suho sadje pogosto na našem jedilniku. Dodamo ga jutranjim kosmičem ali jogurtu, kuhamo ga v kompotu, narezanega ga dodamo pecivu, največkrat pa ga grizljamo kar samega. Bliža se čas novoletnih obdarovanj in suho sadje je že po naši tradiciji pogosto darilo. Miklavž in Dedek Mraz otrokom v nastavljeno košaro natrosita posušene fige, jabolka in hruške. Z njim delno nadomestimo sveže sadje, si povrnemo energijo in koristimo svojemu zdravju.  Pogosto je tudi sestavina prehranskih dopolnil. Pri določenih ljudeh pa lahko uživanje suhega sadja povzroči alergije.

Suho sadje je polno vitaminov

Suho sadje je polno vitaminov, zlasti vitamina C, E in betakarotena, ki krepijo naš imunski sitem, in mineralov, npr. kalcija, magnezija, železa in kalija. Suhe brusnice so odličen vir vitamina C in karotena. Suhe marelice in dateljni vsebujejo veliko vitamina A, magnezija, železa in kalija, dateljni pa tudi vitamine B skupine. Suha jabolka so bogata s kalcijem in vitaminom B₆ in so lažje prebavljiva kot sveža jabolka. Veliko kalcija je tudi v suhih slivah. Je pa treba poudariti, da se s sušenjem zmanjša količina vitaminov v sadju približno za polovico.

Sušenje je eden najstarejših načinov konzerviranja,

Sušenje je eden najstarejših načinov konzerviranja, začetki segajo že v obdobje nekdanje Mezopotamije. Posušene dateljne, fige in rozine so uporabljali za slajenje hrane, pri peki kruha in sladic. Ker se s sušenjem odstrani voda, je suho sadje predvsem v zimskem obdobju dolgo časa obstojno.

Postopek sušenja poveča koncentracijo sladkorja. Suho sadje lahko vsebuje celo za 70 % več sladkorja kot enaka količina svežega sadja. Na to morajo biti pozorni predvsem sladkorni bolniki in ljudje s prekomerno telesno težo. Zviša se vsebnost prehranskih vlaknin, kar ugodno vpliva na prebavo.

Pri sušenju sadje porjavi in izgubi svojo naravno barvo. Nenaravna barva suhega sadja pa običajno kupce pri nakupu ne pritegne. Da bi ohranili prvotno barvo in nekatere vitamine, suho sadje pri sušenju tudi žveplajo. Žveplov dioksid in sulfiti so po Pravilniku o aditivih za živila dovoljeni antioksidanti, njihova največja dovoljena vsebnost je določena posebej za posamezno sadje. Če količina presega 10 mg/kg sadja, lahko povzročajo alergije, zato morajo biti navedeni na deklaraciji z odebeljenim tiskom. Zdravstveni inšpektorat nadzira dejansko količino žveplovega dioksida v suhem sadju in večkrat na leto odvzame nekaj vzorcev iz polic naših trgovin. Če rezultati analiz pokažejo višjo vsebnost od dovoljene, izdelke odpokličejo iz prodaje. To se je že večkrat zgodilo pri posušenih marelicah in mešanici suhega sadja. Zato moramo biti pri nakupu pozorni in natančno prebrati deklaracijo, na kateri so označene sestavine.