Med je naravna sladka snov, ki jo izdelajo čebele Apis mellifera iz nektarja cvetov ali izločkov iz živih delov rastlin ali izločkov žuželk, ki sesajo rastlinski sok na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, predelajo z določenimi lastnimi snovmi, shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju.
Med se razvršča v glavne tipe in se poimenuje glede na izvor kot: »nektarni med« ali »cvetlični med«, ki je pridobljen iz nektarja cvetov ter »manin med« ali »gozdni med«, ki je pridobljen predvsem iz izločkov žuželk (Hemiptera) na živih delih rastlin ali izločkov živih delov rastlin. (Pravilnik o medu, Uradni list RS, št. 9/15)
V kulinariki je med pomembno živilo, saj skupaj z drugimi živili ustvarja nepozabna kulinarična doživetja z maslom, oreški, sadjem, različnimi čaji (kamilica, črni, zeleni, sem sodi tudi matcha …), kavo, različno zelenjavo (šparglji, redkvice, rdeča pesa, korenje …), različnimi siri, mesom in mesnimi izdelki ter tudi ribo (npr. losos).
Študenti 2. letnika v programu gostinstvo in turizem na vajah pri predmetu Hrana in pijače spoznavajo tudi vrste in senzorične lastnosti različnih medov, saj jih ta nova znanja inspirirajo v iskanju inovativnih pristopov pri kombiniranju okusov. Trenutno delamo z 21 različnimi vrstami medu in se trudimo, da pridobivamo nove in še neznane medove.
Sorte medu po botaničnem poreklu, ki ga pridelajo v Sloveniji, so: akacijev med, smrekov med, lipov med, kostanjev med, hojev med, cvetlični med in gozdni med, redkeje pa: škržatov med, med oljne repice, regratov med, javorjev med, češnjev med, hrastov med, ajdov med in žajbljev med.
Večina naštetih medov nam je na voljo, prav tako tudi še nekaj drugih »posebnežev«: avokadov med, evkaliptusov med, med pomarančnih cvetov, med limonovca, kavov med, timijanov, sončični in lavandin med. Medovi so zelo različni med seboj po videzu, vonju in tudi okusu, zato je okušanje pravo gastronomsko doživetje.
