Naravovarstveni tehnik je program srednjega strokovnega izobraževanja, ki traja štiri leta in se zaključi s poklicno maturo. Program je zasnovan tako, da zavzema vso širino, ki jo ponuja varovanje narave.

Dijaki v programu naravovarstveni tehnik/tehnica na BIC Ljubljana pridobivajo praktične izkušnje v realnih učnih okoljih, tudi v novi, leseni in skoraj nič-energijski šolski stavbi EkoHiši BIC Ljubljana, kjer je med drugimi na voljo tudi tehnična učilnica s stroji za obdelavo lesa ter prostorom za izvajanje fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških analiz prsti, vode in zraka.

Program lahko delimo na štiri dele. Prvi del je namenjen ekosistemom in varovanju narave. V drugem delu dijaki skozi mikrobiološke, fizikalne in kemijske analize ugotovijo dejansko stanje prsti, vode in zraka. Tretji sklop je namenjen obnovljivim virom energije, gospodarjenju z organskimi odpadki ter čiščenju odpadnih voda. Četrti sklop je posvečen vodenju v naravi.

Program popestrijo tabori. Z izjemo prvega letnika, ko se dijaki udeležijo spoznavnega tabora, so v ostalih letnikih tabori strokovni, kjer dijaki skozi večdnevne aktivnosti v naravi podkrepijo svoje teoretično znanje. Dijaki 4. letnika se udeležijo matematičnega tabora, kjer utrjujejo snov poklicne mature.

Vključeni so v program Erasmus+, v okviru katerega odhajajo na praktično usposabljanje na Finsko, Portugalsko, Hrvaško ter v Srbijo.

Dijaki skrbijo tudi za šolski ekovrt, kjer se priučijo permakulturnega vrtnarjenja in obrezovanja sadnega drevja. V okviru biološkega krožka skrbijo za živali, ki prebivajo v biološki učilnici.

Udeležujejo se različnih tekmovanj. Na tekmovanju Moje podjetje ustanovijo dijaško podjetje, na srečanju Mladi raziskovalci Slovenije sodelujejo z raziskovalnimi nalogami. Sodelujejo na tekmovanjih iz angleškega jezika na državni in mednarodni ravni (Poliglot, Best in English), pri angleški bralni znački EPI Reading Badge, na tekmovanjih iz biologije in kemije, ki ju organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije,  na srednješolskem tekmovanju v znanju fizike Čmrlj, na mednarodnem matematičnem tekmovanju Kenguru in na športnih tekmovanjih.

Dijakom ponujamo  strokovne ekskurzije, na katerih se strokovne vsebine prepletajo s kulturnimi, gastronomskimi in turističnimi. Odpravijo se na Dunaj, v Budimpešto, Berchtesgaden, Salzburg in Gradec.

V okviru Slovenske mreže zdravih šol izvajamo različne delavnice na temo varne rabe interneta, socialnega vključevanja, učenje učenja, trgovine z ljudmi, zdravstvene in spolne vzgoje, ločevanja odpadkov in pasti energijskih pijač.

Naši dijaki pridobivajo izkušnje s sodelovanjem v različnih projektih. V projektu Promocija poklicev na osnovnih šolah sodelujejo na ustvarjalnih delavnicah s predstavitvijo poklica. So ambasadorji Evropskega parlamenta, kjer raziskujejo ustroj, delovanje in pomen Evropske unije. Sodelujejo v projektu eTwinning.

BIC Ljubljana, Živilska šola je prejemnica Evropskega znaka kakovosti za projekt eTwinning Slovenia “I Feel Very European Today”. Dijaki so vključeni v projekt Rastem s knjigo, ki je namenjen spodbujanju branja, in v akcijo Pomagajmo dvoživkam na Večni poti.

V okviru prostovoljstva na BIC Ljubljana dijaki lahko postanejo prostovoljci. Sodelujejo pri šolskih proslavah in na različnih dogodkih – svetovni dan hrane, pustovanje, svetovni dan Zemlje, zbiralna akcija starega papirja in plastičnih pokrovčkov ter novoletni bazar. Vsako leto gostijo tudi predstavnika ameriške ambasade, se udeležijo dneva očarljivih rastlin in prireditve Ekopraznik na Pogačarjevem trgu v Ljubljani.

• razvijati motivacijo za izobraževanje in izpopolnjevanje ter oblikujejo trajen sistem vrednot,
• izpopolnjevati ter skrbeti za svoj osebnostni razvoj za uspešno sodelovanje v družbi za vseživljenjsko učenje,
• pridobiti sposobnost uporabe strokovnega znanja pri reševanju realnih praktičnih problemov v stroki,
• upoštevati zakonodajo s področja naravovarstva,
• prepoznavati vplive delovanja človeka na naravo, okolje in prostor,
• vzdrževati naravno in kulturno krajino ter izvajati ukrepe ohranjanja vitalnosti varovanega območja,
• informirati javnost o pomenu naravnih vrednot, varstva naravnih dobrin in virov, varstva okolja in urejanja prostora,
• sodelovati s strokovnimi službami pri pripravi strokovnih ukrepov urejanja prostora in spremljati izvajanje ukrepov varstva okolja,
• izvajati nadzor in vodijo obiskovalce po zavarovanem območju,
• opravljati analize parametrov okolja,
• razvijati sposobnosti in spretnosti za kvalitetno delo,
• pridobiti osnove za razvoj osebne organizacijske kulture v delovnem okolju,
• iskati racionalne in strokovne rešitve pri izvajanju aktivnosti v delovnem okolju,
• uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijske tehnologije z namenom učinkovitega in uspešnega iskanja, vrednotenja, hranjenja, obdelave in uporabe informacij,
• sodelovati v skupini, pri projektnem delu ter pisno in ustno komunicirati s sodelavci in drugimi ter pri tem uporabljati temeljno strokovno terminologijo,
• usposobiti za uporabo strokovne literature, tehnične in tehnološke dokumentacije, tehnične predpise in standarde.

• uporabljajo strokovno znanje pri reševanju realnih praktičnih problemov v stroki,
• prepoznavajo vplive delovanja človeka na naravo, okolje in prostor,
• informirajo javnost o pomenu naravnih vrednot in dobrin ter varstva okolja,
• sodelujejo s strokovnimi službami pri pripravi strokovnih ukrepov urejanja prostora in izvajajo nadzor nad njimi, pri čemer upoštevajo zakonodajo s področja naravovarstva,
• z ekološkim monitoringom spremljajo stanje narave in kjer je potrebno s pomočjo ekoremediacij (obnova in zaščita ekosistema) obnavljajo degradirana okolja,
• načrtujejo in izdelujejo učne poti,  informacijske table ter vodijo obiskovalce po zavarovanih območjih,
• ukvarjajo se z uvajanjem obnovljivih virov energije v prostoru.