SOČUTJE IN RAZUMEVANJE DO MLADIH
Duševno zdravje je tema, o kateri se v zadnjem času veliko govori, duševne težave so pri mladih tudi v velikem porastu. Kljub temu tovrstne intervencije prepogosto ostajajo zgolj na ravni informiranja in ozaveščanja ter na ravni diskusije med strokovnjaki, ne zgodi pa se korak naprej – torej praktična aplikacija. Prav to so med drugim močno poudarile govorke strokovnjakinje na okrogli mizi o duševnem zdravju dijakov, ki je potekala 9. novembra v prostorih BIC Ljubljana. Izpostavljena je bila potreba po interdisciplinarnem ekipnem delu, pa tudi o pomembnosti povezovanja strokovnih primarnih institucij z mladinskim sektorjem, saj se lahko sektorja odlično dopolnjujeta. Predvsem pa sta bila rdeča nit sočutje in razumevanje, ki ju moramo imeti do mladih, njihovih staršev, sodelavcev ter predvsem do sebe.
Samopoškodovanje, motnje hranjenja, odvisnosti … Kako naprej?
V diskusiji s strokovnjakinjami smo naslovili različne aspekte duševnega zdravja in blagostanja dijakov, dobrodošla in slišana pa so bila tudi mnenja in komentarji občinstva. Gostje so izpostavile precejšen porast duševnih težav in stisk pri dijakih, predvsem samopoškodovanja, motenj hranjenja ter raznoraznih odvisnosti od substanc, pa tudi od zaslonov in videoigric. Vidni so tudi porast opuščanja šolanja, motnje razpoloženja ter samomorilna nagnjenja. Elina Muše, predstavnica dijaške skupnosti BIC Ljubljana, pri sebi in svojih sošolcih najbolj opaža težave z anksioznostjo, povezano s šolskimi obveznostmi, medosebnimi stiki ter življenjem nasploh.
INTENZIVNA KADROVSKA PODHRANJENOST SLUŽB, KI SKRBIJO ZA DUŠEVNO ZDRAVJE
Irena Velič iz Centra za socialno delo Šiška je izpostavila intenzivno kadrovsko podhranjenost služb, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem nasploh, sploh pa z blagostanjem mladostnikov. Posledično dijaki ne dobijo dovolj podpore in pomoči v svojem vsakdanjem življenju (na primer v družini in šoli) ter na primarnem in sekundarnem nivoju, prepogosto so usmerjeni na psihiatrične oddelke. Ti bi po mnenju Damijane Pirc iz Centra za mentalno zdravje morali biti zadnja stopnica, ko so bile že vse druge oblike pomoči preizkušene, a neuspešne. Rezultat tega so devetmesečne čakalne vrste za psihološko ter psihiatrično pomoč že pod napotnico “nujno”. Številnim primerom dijakov, ki se trenutno zdravijo na psihiatričnem oddelku, bi bolj prav prišle druge oblike terapije, svetovanja ter razbremenilnih pogovorov.
Nekaterim negativnim vplivom nestrukturiranega, permisivnega in nepodpornega družinskega okolja se je v preteklosti poskušalo izogniti z odprtjem dijaških domov tudi med vikendi, pravi Tina Rezar, svetovalna delavka v Dijaškem domu Vič, ki je dnevno v osebnem stiku z dijaki.
MLADI ZA MLADE IN MEDGENERCIJSKO POVEZOVANJE
Tanja Kek, svetovalna delavka na BIC Ljubljana, v povezavi s tem vidi veliko pomembnost dela mladi-za-mlade in medgeneracijskega sodelovanja. Vse gostje pa poudarjajo pomen kreativnega timskega pristopa k reševanju težav ter povezovanja strokovnjakov z različnih področij, tako pri delu z mladimi kot s pozivanjem odločevalcev k sistemskim in trajnostnim spremembam.
Projekt StayWell – inovativni način učenja prek spleta za razvijanje in ohranjanje duševnega zdravja ter blagostanja učencev poklicnega izobraževanja
Na dogodku smo predstavili tudi projekt StayWell – projekt Mednarodne zveze za zdravje mladih ter 6 mednarodnih partnerjev, ki specifično naslavlja duševno zdravje dijakov poklicnih šol. V okviru projekta smo k problemu blagostanja mladih pristopili bolj praktično – razvili smo spletno platformo, ki ni namenjena zgolj informiranju mladih, temveč jim tudi da povratno informacijo o njihovem osebnem poznavanju pristopov k skrbi za duševno zdravje, jih uči za to potrebnih veščin ter spodbuja k oblikovanju individualiziranih tehnik, s katerimi si lahko pomagajo v vsakodnevnem življenju. Hkrati platforma učiteljem ter drugim strokovnim delavcem omogoča obravnavanje teme duševnega zdravja in blagostanja z dijaki pri pouku ter identifikacijo rizičnih posameznikov na podlagi rezultatov dijakov na samotestu o duševnem zdravju. Slednji nato prejmejo dodatno pomoč in podporo ter ustrezno usmeritev. Višnja Gladović iz Centra Janeza Levca skladno z drugimi gostjami meni, da je platforma za dijake nekoliko zahtevna za uporabo, vendar odličen podporni pripomoček pri delu z mladimi, potrebnimi pomoči.
Upamo, da lahko tako s pomočjo platforme kot tudi z izpostavljanjem in poudarjanjem pomembnih tematik ter sočutjem izboljšamo blagostanje mladih. Dovolj je, da vsak posameznik premakne en kamenček – skupni rezultat bo mnogo več kot to.
Platforma StayWell in informacije o projektu so dostopni na spletni strani: https://staywell-project.eu/
V POVEZOVANJU JE PRIHODNOST
Mednarodna zveza za zdravje mladih (International Youth Health Organization – YHO) in Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (BIC Ljubljana) smo dogodek organizirali z namenom interdisciplinarnega ter medgeneracijskega povezovanja – YHO kot mladinska organizacija, ki dela za mlade, ter BIC Ljubljana kot izobraževalna ustanova, ki dela z mladimi. Okrogla miza je bila namenjena izobraževalcem, strokovnjakom, psihologom, vzgojiteljem dijaških domov in drugim delavcem, ki z dijaki delajo na dnevni bazi, pa tudi predstavnikom organizacij, ki se ukvarjajo s promocijo in preventivo na področju duševnega zdravja ter z mladimi dijaki.
