NAŠA ŠOLSKA TURISTIČNA AGENCIJA KULT316, KI DELUJE POD OKRILJEM BIC LJUBLJANA, V ČASU, KO ZARADI VAROVANJA ZDRAVJA OSTAJAMO DOMA, PRIPRAVLJA ZANIMIVE POTOPISE. TOKRAT SMO SE PODALI NA KANARSKE OTOKE.

Če smo lahko še pred kratkim zgolj nekaj dni pred odhodom kupili letalske vozovnice in se podali na pot, je to danes zaradi zdravstvene situacije po svetu težje izvedljivo. Pa vendar obstaja nekaj držav, kamor lahko poletimo direktno iz Ljubljane. Med Slovenci so trenutno najbolj popularni Kanarski otoki, za vstop potrebujemo negativni PCR test.

TENERIFE – za ljubitelje naravnih lepot in živahnih potepanj

Na otoku Tenerife sem v vlogi predstavnice velike slovenske turistične agencije preživela dve polni leti. Kanarski otoki takrat še niso bili tako oblegani, pozidani s hoteli in polni turistov. Pravzaprav se je turizem šele razvijal in spomini na te čase so zelo lepi. Obiskala sem šest od sedmih otokov, zadnji me še čaka.

Le malo več kot štiri ure poleta nas loči od otoka Tenerife, kjer traja pomlad skozi vse leto. Tenerife je največji otok v kanarskem arhipelagu in po mnenju mnogih tudi najbolj privlačen med vsemi. Sicer je vseh velikih kanarskih otokov sedem in vsak ima svoje značilnosti in naravne lepote. Slovenci poznamo predvsem Tenerife in Gran Canario, v zadnjem času pa odkrivamo tudi Fuerteventuro in Lanzarote. A mali skriti predeli arhipelaga so še vedno neraziskani.

Otok Tenerife leži v Atlantskem oceanu, 300 kilometrov od afriške obale, zato je idealna destinacija za vse, ki si sredi mrzlih in meglenih mesecev zaželijo pobega v tople kraje.

Tenerife je eden od sedmih večjih otokov Kanarskega otočja, od katerih sta najbolj znana prav Tenerife in Gran Canaria. Tenerife je verjetno najprivlačnejši med vsemi, saj premore raznovrstno naravo in geologijo, poleg tega pa je imel vseskozi pomembno zgodovinsko vlogo. Površina otoka znaša dobrih dva tisoč kvadratnih kilometrov, stalno pa na njem živi okrog milijon prebivalcev, a na leto ga obišče še pet milijonov turistov. Kljub vsemu še vedno najdemo mirne kotičke in predele z neokrnjeno naravo. Skokovit razvoj turizma se je začel kmalu po 2. svetovni vojni. Sodobna letališča so omogočila hiter in razmeroma poceni prihod številnih turistov iz razvitih evropskih držav.

Glavno mesto otoka in province Zahodni Kanarski otoki je Santa Cruz de Tenerife, po svojem videzu tipično špansko pristaniško mesto, v katerem živi približno tretjina domačinov. Turiste v mestu srečamo predvsem ob znamenitem karnevalu, ki mirno lahko stopi ob bok karnevalu v Riu de Janeiru. Mesto je dobilo nov kulturni center leta 2003, ki ga je načrtoval znameniti španski arhitekt Santiago Calatrava. Center je prava mojstrovina, nekakšna bela ptica, ki lebdi na rtu nad divjim Atlantskim oceanom. Imenujejo ga kar »mala sydneyjska opera«.

Pot do starega kolonialnega mesta Puerto de la Cruz na severu otoka nas vodi med vinogradi, nasadi pomaranč in banan ter plantažami sladkornega trsa. Puerto de la Cruz je mesto, kjer se je začel otoški turizem, saj so ga v 19. stoletju množično začeli obiskovati britanski turisti. V mestu je polno hotelov, turistov in trgovinic, v bližini pa se nahaja velik park Loro, ki je nekakšna kombinacija botaničnega in živalskega vrta, v njem pa je tudi akvarij in delfinarij.

Zaščitni znak otoka je strelicija, roža, ki je prišla na otok iz južne Afrike, turisti pa danes kar v škatlah ob zaključku počitnic rože odnašajo domov. Ne smemo pa pozabiti omeniti niti zmajevega drevesa, na otoku je najstarejše v dolini Orotave, v mestu Icod de los Vinos. Tisočletno zmajevo drevo je ena glavnih turističnih atrakcij, njegova starost je ocenjena med 650 in 1500 leti. Ime je dobilo iz mitov – Herkul je moral iz vrta Hespérides prinesti tri zlata jabolka. Čuvaj tega vrta je bil tristoglavi zmaj in ko ga je Herkul ubil, je njegova kri odtekla po zemlji, kjer so začela rasti zmajeva drevesa. Ko zarežemo v deblo, na plano priteče rdeča tekočina – zmajeva kri.

Tenerife so zelo botanično in rastlinsko bogat svet, širni gozdovi lovorikovca, neskončne plantaže banan, kaktusovi vrtovi, pa papajina drevesa, vrtna zelenjava. Pravi zaklad za ljubitelje narave.

Nad Puertom de la Cruzom se strmo dviguje pobočje vulkana El Teide. Njegov vrh je 3718 metrov nad morsko gladino, s čimer El Teide ni le simbol Tenerifov, temveč tudi najvišja gora Španije, saj so Kanarski otoki del španskega ozemlja. Mogočni ostanek ugaslega vulkana je zadnjič izbruhnil leta 1798, njegov zasneženi vrh pa je viden s skorajda slehernega kotička otoka. Območje vulkana je razglašeno za nacionalni park, vožnja proti zahodu skozi vulkansko pokrajino pa velja za vožnjo s spektakularnimi pogledi.

Tenerife ima lepe plaže, a žal niso najbolj primerne za namakanje, saj valovi z Atlantika in relativno hladni ocean ter stalni veter omogočajo zabavo surfarjem in kajtarjem, plavalci pa si lahko kotičke za plavanje poiščejo na Playi de las Teresitas, ki je ena izmed umetnih plaž, narejena z dovažanjem in nasipavanjem puščavskega peska iz Sahare ter načrtno gradnjo valobranov.

Na koncu moramo omeniti še največje turistično naselje na otoku Playa de las Americas.

Leta 1983 so otoki postali avtonomni in dobili popolno notranjo samoupravo. Znotraj Evropske unije imajo poseben status, ki jim zagotavlja prodajo neobdavčenega blaga, poceni prodajo pijač in tobaka ter ugodne prodajne cene kmetijskih pridelkov. Kanarski otoki postajajo čedalje bolj privlačni tudi za bivanje tujcev. Po podatkih notranjega ministrstva jih samo v pokrajini Santa Cruz živi dobrih 23.000 oziroma 3,3 odstotke vsega prebivalstva. Največ je Britancev, Nemcev, Indijcev, Belgijcev in Francozov.

Kanarska kuhinja ni prefinjena, ponuja pa mnogo slastnih presenečenj. Česen in olivno olje sta zelo pomembni začimbi. Na mizi pa se znajde vse, kar premore otok: ribe, vse živali z oklepi, kokoši, svinje, ovce, koštruni in zajčki.

Ne smemo pozabiti na veliko zelenjave, ki ni zgolj priloga, temveč so znane enolončnice, slastne juhe ali pa jo popečejo na žaru. Zaradi turizma je velik del hrane uvožen iz Španije ali pa iz Južne Amerike. Otočani malo zajtrkujejo, na primer toast in kavo, zato pa je toliko bolj pomembno pozno kosilo ali večerja.

Jedi, ki jih morate poskusiti: Tapas – majhen pikanten prigrizek k vinu ali pivu, Gofio – pečena koruzna moka, kanarska specialiteta, Vieja – najokusnejša kanarska riba – bela in nežna, Papasarrugadas – posušen krompir v slanem ovoju z 'mojo' omako, ki gre k vsem ribjim in mesnim jedem, Queso – sir iz ovčjega, kozjega ali kravjega mleka: blag do pikanten in Puchero – zelenjavna enolončnica s svinjskim ali telečjim mesom.

FUERTEVENTURA – za ljubitelje sonca, vetra in neskončnih plaž

Fuerteventura je raj za ljubitelje plaž, saj jih ima vzdolž 340 kilometrske obale kar 150. Čeprav ima letališče in je lahko dostopen, pa je še vedno veliko bolj umirjen kot Tenerife. Obdaja ga turkizno morje s peščenimi plažami in je zato primeren za plavanje in snorkljanje. Fuerteventura se ponaša z več kot 3000 sončnimi urami letno, tako da vsi ljubitelji sonca in plaž zagotovo pridejo na svoj račun. Obožujejo ga tudi deskarji in ljubitelji kajtanja in še zanimivost, ime otoka med drugim pomeni močan veter.  

Prvi naseljenci naj bi prišli iz Severne Afrike in še danes se za prebivalce otoka uporablja beseda Maho, kar pomeni določen tip kozje kože, iz katere so imeli prvi naseljenci narejene svoje čevlje.

Mala mesteca in vasice na otoku so kot nalašč za samostojna raziskovanja otoka, postanki v lokalih s hrano pa so tudi na nek način spoznavanje otoka.

GRAN CANARIA – za ljubitelje pohodništva in kolesarstva

Gran Canaria je tretji največji otok Kanarskih otokov in priljubljena počitniška destinacija z razvitimi počitniškimi naselji na jugu ter živahnim in modernim Las Palmasom na severu. Počitnice na tem otoku obljubljajo celoletno toplo in suho vreme, veliko je lepih plaž vse okoli otoka, veliko je pestrega nočnega življenja. Otok ima čudovite plaže vključno z Playa de las Canteras v bližini Las Palmasa, najboljše se nahajajo na južnem delu otoka, posebej pa navdušijo peščene sipine Mas Palomas, ki privlačijo številne turiste.

Otok ima živahno in slikovito pokrajino in glavno mesto Las Palmas, ki ponuja pestro nočno življenje. Športni navdušenci bodo na tem otoku zadovoljni z obsežno mrežo kolesarskih poti, Gran Canaria pa slovi tudi po pohodniških poteh, ki vodijo mimo jam, jezer in preko gora in razpolagajo z edinstveno floro in favno.

LANZAROTE – za ljubitelje vulkanske pokrajine

Lanzarote imenujejo tudi Havaji Evrope, saj je izmed vseh otokov tukaj najbolj razpoznavna značilna črna vulkanska pokrajina. Otok je znan po svojih črnih peščenih plažah in svojem lunarnem izgledu. Pokrajine so že večkrat služile kot kulisa za snemanje različnih filmov. Ena izmed večjih turističnih zanimivosti je vulkanski park Timanfaya. Po mnenju poznavalcev so najboljše plaže Kanarskih otokov ravno na otoku Lanzarote, med njih zagotovo šteje peščena Papagayo plaža s tisočimi odtenki zlate barve.

Slavni arhitekt Cesar Manrique, ki je živel na otoku Lanzarote, je zgradil številne zgradbe in skulpture, ki so vidne po vsem otoku. Ljubitelji vodnih športov bodo tudi na tem otoku prišli na svoj račun, predvsem na severu otoka so primerni valovi za surfanje.

LA PALMA – za ljubitelje astronomije in eko turizma

La Palme se drži naziv La Isla Bonita, kar pomeni »čudoviti otok«. S svojo nedotaknjeno pokrajino je primer malo drugačnega dopusta, za tiste ki si ne želijo blišča in masovnega turizma ostalih Kanarskih otokov. Zelen otok vabi ljubitelje eko turizma kot tudi ljubitelje astronomije z vsega sveta. Observatorij tukaj naj bi bil eden najpomembnejših na severni polobli.

Najlepši del je nacionalni park Caldera de Taburiente, gre za gorsko verigo, ki tvori naravni zid, otok je poln nasadov banan, pomaranč, limon, papaj, mangov, mandljev in še drugega.  Zanimivi so tudi gozdovi Laurisilva, ki so predstavniki subtropskih gozdov.

LA GOMERA – za ljubitelje bujne vegetacije

La Gomera je med najmanjšimi Kanarskimi otoki. Gre še za precej neraziskan biser med Kanarskimi otoki. Glavno mesto San Sebastian de la Gomera je hkrati tudi pristanišče, kjer je pristal Krištof Kolumb in si na poti čez Atlantik naredil zaloge sveže pitne vode. Na otoku so neskončni lovorikovi gozdovi, ki so lahko tudi nevarni, če se v njem izgubimo, saj je skoraj nemogoče najti pot iz njega.

Najbolj nenavadna značilnost otoka je elsilbo. To je jezik žvižgov za sporazumevanje čez soteske. Neverjetno prodorne zvoke lahko domačini ustvarijo z žvižganjem skozi prste ali pa z ustnicami. Žvižg je nadomestek za glas in ko ga zaslišiš, se ti skoraj zdi, da ga razumeš. Tega jezika se je težko naučiti. Nekateri starejši ljudje ga obvladajo, medtem ko ga predstavniki mlajših generacij pogosto razumejo, govoriti pa ga ne znajo več.

EL HIERRO – za ljubitelje potapljanja

Otok El Hierro je obdan s kristalno čistim morjem in je tako idealna destinacija za potapljače. S čudovitim oceanom za potapljanje in odsotnostjo masovnega turizma predstavlja ta otok neke vrste raziskovanje. Poleg potapljaštva je tukaj aktualno tudi gorsko kolesarjenje, jahanje in opazovanje kitov.

Na otoku je greben v obliki bumeranga, porasel z borovim gozdom, ki sega od vzhoda proti zahodu. Notranja krivina bumeranga se na severni strani strmo spusti in oblikuje širok zaliv, izjemne lepote – El Golfo. Pobočje zaliva prekrivajo borovi gozdovi, ki so nad višino 500 metrov pogosto odeti v meglo, tako da se na borovih iglicah nabira vlaga, kar je za otok s tako pičlimi zalogami sladke vode neprecenljivega pomena. El Hierro je užitek raziskovati peš brez naglice, vendar so tudi asfaltirane ceste ustrezno vzdrževane, zato je razgibani teren prevozen brez večjih težav.

Avtorica: Katja Orehek Hati, vodja Šolske turistične agencije KULT316