V ponedeljek, 9. 12. 2019 smo na BIC Ljubljana, Gimnaziji in veterinarski šoli obeležili na poseben način dan človekovih pravic, ki ga praznujemo 10. 12. Spregovorila sta nam gospa Sonja Vrščaj, preživela taboriščnica iz Auschwitza, in Janez Žmavc iz društva ukradenih otrok. Prihodnje leto bomo praznovali 75. obletnico konca druge svetovne vojne. Dandanes se težko zavedamo vseh grozodejstev in zločinov proti sočloveku, ki jih je bil sposoben narediti posameznik. V nezamisljivi moriji, ki je zamajala temelje človeške civilizacije in povzročila neverjetna grozodejstva in zločine proti sočloveku, so imela posebej zlovešče mesto t. i. taborišča smrti. Naša gostja gospa Sonja Vrščaj je, ko je bila mladih letih, spoznala nepopisno krutost koncentracijskih taborišč. Bila je med tistimi, ki so preživeli in zato lahko danes nam, ki smo rojeni v miru, priča o tem strahotnem obdobju. Zgodovina je prepolna dokazov, kako nevarna je ignoranca do majhnih dejanj, ki se končajo v velikem trpljenju.
Mednarodna skupnost 27. januarja obeležuje mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta in se spominja enega najbolj temačnih obdobij zgodovine človeštva. Tistega dne leta 1945 so pripadniki Rdeče armade osvobodili koncentracijsko taborišče Auschwitz, tovarno smrti nemškega nacističnega režima, ki ga je z namenom uresničitve svoje morilske ideje »končne rešitve« zgradil Tretji rajh. Za Jude je Auschwitz postal največje pokopališče v zgodovini njihovega ljudstva, a to je pokopališče brez grobov, nagrobnih kamnov in brez posmrtnih ostankov tudi za številne pripadnike drugih ver in narodnosti. Auschwitz je postal simbol neusmiljenega iztrebljanja in nacistične morije, v njem je življenje izgubilo več kot milijon taboriščnikov, med njimi tudi 1331 Slovenk in Slovencev.
Iz strahot druge svetovne vojne je vzklilo novo upanje, povrnila se je vera v dostojanstvo in vrednost človeka. Povojni svet je utrdil zavezanost k spoštovanju človekovih pravic, razumevanju svobode, enakopravnosti in pravičnosti, ravno 10. decembra obeležujemo svetovi dan človekovih pravic.
Naša skupna odgovornost je, da se proti nestrpnostim in kršitvam človekovega dostojanstva vnaprej zoperstavimo, to lahko storimo le z znanjem in zavedanjem, česa vse je bil in je zmožen človek. S tem izrazimo globoko spoštovanje preživelim in se ponižno poklonimo milijonom, ki so bili žrtev najbolj množičnega zločina proti človeštvu.