Prepričana sem, da študentje v tem »korona« času najbolj pogrešajo vaje v laboratoriju. ko so svoja na novo pridobljena znanja s predavanj pri posameznih predmetih podkrepili še z eksperimenti in se v manjših skupinah tudi družili. Ena od mnogih vaj pri predmetu Analiza živil je bila analiza krofov.
Tako kot potica tudi krofi sodijo med tradicionalne slovenske sladke jedi. Značilni so predvsem za pustni čas, mnoge gospodinje na podeželju pa jih pečejo tudi ob krščanskem prazniku žegnanju, ko v župniji častijo svojega svetnika.
»Od krofa so mastna usta«. Študentje smeri živilstva in prehrane smo pri vajah Analiza živil določali vsebnost maščob in sladkorja v različnih krofih. V nekaj trgovinah smo kupili krofe kot postrežne, druge kot predpakirane. Maščobe smo določali z ekstrakcijo po Soxhletu, sladkorje pa po Fehlingovi metodi po predhodni inverziji sestavljenih sladkorjev. Strjen preostanek v bučki po določanju maščob nam je pokazal, kateri krofi so vsebovali več nasičenih maščob. Krofi so vsebovali od 6–20 g maščob ter od 9–21 g sladkorja na 100 g krofa. Prav gotovo ne sodijo med zdravo prehrano. Najbolje je, da si jih spečemo doma z manj maščobe, ki naj bo bolj kakovostna, in manj sladkorja. Če uživamo več vlaknin in zelenjave, bomo njihovo škodljivost omilili.
Oglejte si nekaj slikovnega gradiva z vaj.
