Dan pred kulturnim praznikom, 7. 2. 2020, smo dijaki in učitelji BIC Ljubljana, Gimnazije in veterinarske šole pripravili proslavo v čast slovenske kulture in v spomin na dr. Franceta Prešerna.
Šolska jedilnica je znova postala prizorišče kulture in umetnosti, ki sta skupaj z jezikom hrbtenica identitete slovenskega naroda, saj na vseh področjih življenja pogojujejo ustvarjalnost in napredek, s tem pa tudi obstoj in preživetje. Za vlogo kulture v življenju slovenske narodne skupnosti je pomembno tudi dejstvo, da je prav prek nekaterih poglavitnih dejavnikov kulturnega razvoja prišlo do vzpostavitve politične zavesti o pravicah narodne skupnosti, najprej do lastnega jezika in ob tem do vseh drugih svoboščin, nazadnje tudi do državne samostojnosti.
Čeprav se je morala slovenska kultura razvijati v razmerah, ki slovenskemu razvoju niso bile vedno naklonjene ter se je bilo treba bojevati tudi za obstoj, je postala pomembno gibalo slovenskega zgodovinskega razvoja, ob tem pa tudi prostor svobodnega izražanja ustvarjalnosti in raznolikosti. Za slovensko kulturo je poglavitno tudi to, da se v njej razvija slovenski jezik, najpomembnejši razločevalni znak Slovencev kot naroda, ki se po njem razlikuje od drugače govorečih sosedov.
Za izraz kulturne zavesti na šoli je poskrbela skupina dijakov, ki nam je pripravila pester in zanimiv program. Proslavo sta svečano odprli dijakinji Gaja in Laura z Zdravljico. 7. kitico Zdravljice, ki je tudi naša himna, nam je Gaja prikazala tudi v znakovnem jeziku gluhih in naglušnih. Sledil je nagovor ravnateljice in recitacije. Vital nas je navdušil s harmoniko, Hana z violino, Brina in Zala pa s petjem. Laura Bajs je s publiko delila del svoje intime v obliki avtorske poezije, Šila pa nam je pripravila izvirno interpretacijo Rozmanove predelave Prešernovega povodnega moža (Urška), pesem o novodobni ošabnici, ki je postala že skoraj tako slavna kot izvirnik. Vse skupaj sta spretno povezovala Primož in Oskar, ki sta v program vnesla iskrivost in humornost s svojo simpatičnostjo. Vsi nastopajoči so se odlično odrezali, njihovo ustvarjanje in nastopanje nam je v ponos in veselje.
