Določanje količine kofeina v kavi različne stopnje praženja
Ali tudi vi začenjate dan s kavo? Pijemo jo zaradi poživljajočega učinka kofeina, napolni nas z energijo in izboljša počutje.
Kava je najbolj iskana surovina na svetu, takoj za nafto. Pridelujejo jo v več kot 80 državah sveta. Največja pridelovalka kave je Brazilija. Kavo omenjajo že v 9. stoletju na področju Etiopije, takrat so žvečili kar surova kavna zrna. V 13. stoletju so jo v arabskem svetu začeli pražiti in mleti za napitek. V 16. stoletju se je razširila drugje po svetu, komercialno so jo začeli pražiti v 19. stoletju.
Okus kave je odvisen od vrste kavovca, sestave tal, podnebja, načina praženja zrn in načina priprave kave. S praženjem skušamo odstraniti iz kave večji del vlage in njen rastlinski okus, iz nje pa izvabljamo arome in nežno grenkobo ter ji dodajamo rjavo barvo.
PRAŽENJE KAVE OD SVETLE DO TEMNE STOPNJE PRAŽENJA
Študentje programa živilstva in prehrane na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli so pri vajah Sestava in kakovost živil sami pražili surovo kavo od svetle do temne stopnje praženja. S počasnim praženjem običajno dobimo kakovostnejše kave, hitro praženje se pa uporablja predvsem za komercialno proizvedene kave.
Pri vajah Analiza živil so študentje spektrofotometrično določali kofein v kavi različnih stopenj praženja. Kavna zrna so najprej zmleli, stehtali 2 g mlete kave in jo kuhali v 100 ml vode. Pripravljeno kavo so prefiltrirali, jo ustrezno redčili in dodali kisline, da se je tvorila konjugirana kisla sol kofeina. Netopne soli tanina, ki motijo spektrofotometrično določitev, so odstranili z obarjanjem.
Pripravili so standardne raztopine kofeina koncentracije 10, 20, 30 in 40 ppm, jim spektrofotometrično izmerili absorbanco in narisali umeritveno krivuljo. Svoje pripravljene vzorce kave so prenesli v kivete, jim izmerili absorbanco, iz umeritvene krivulje odčitali vsebnost kofeina ter vstavili v račun.
Temno pražena kava vsebuje običajno manj kofeina kot manj pražena.
