Veterinarski tehnik je program srednjega strokovnega izobraževanja, ki traja štiri leta in se zaključi s poklicno maturo. 

Dijaki v programu veterinarski tehnik/tehnica na BIC Ljubljana pridobivajo praktične izkušnje v realnih učnih okoljih, tudi v prvi šolski veterinarski ambulanti v Sloveniji. Ambulanta je odprta za javnost, kar dijakom omogoča kakovosten praktični pouk v realnih razmerah, v katerih bodo v prihodnje delali. Zdravstveno stanje hišnih ljubljenčkov dijaki spremljajo pod mentorstvom doktorjev veterinarske medicine.

Poklic veterinarskega tehnika je primeren za tiste, ki imajo radi živali, razgibano delo in se ne bojijo umazanih rok, imajo smisel za delo z živalmi, so delovni, odgovorni, vztrajni, vedoželjni in motivirani za učenje. Veterinarski tehniki morajo imeti sposobnost opazovanja, spretne roke in prste, biti morajo natančni in iznajdljivi.

Delo veterinarskega tehnika poteka pogosto v težkih razmerah, na nekaterih delovnih mestih v umazaniji in smradu, velika je možnost poškodb (ugrizov, brc ipd.), zato morajo biti veterinarski tehniki dobrega psiho-fizičnega zdravja. Potrebna strokovna znanja dijaki pridobijo pri strokovnih modulih, in sicer pri: anatomiji in fiziologiji domačih živali, informatiki in poslovnem komuniciranju, oskrbi živali, laboratorijskem delu v veterinarstvu, veterinarski tehnologiji, vzreji in zdravstvenem varstvu hišnih živali in veterinarski tehnologiji rejnih živali ter pri izbirnih modulih. V vse module je vključeno tudi praktično delo.

Program popestrijo tabori.  Dijaki se udeležijo razrednega in tridnevnega naravoslovnega tabora, kjer spoznavajo možnosti samooskrbe, sooblikovanja skupne vaške njive, izdelajo zeliščni vrt in vrt strupenih rastlin, se poučijo o logistiki oz. distribuciji hrane od proizvajalca do končnega uporabnika in spoznavajo rastlinske ter drevesne vrste, značilne za področje. Na bližnjih kmetijah opravljajo pomožna veterinarska dela, kot so svetovanje, korekcija parkljev pri drobnici in striženje ovc, urejanje pašnikov, aplikacija antiparazitikov in vitaminov …

Šola je vključena v evropsko združenje šol za veterinarske tehnike Vetnet ter program Erasmus+, v okviru katerega odhajajo na praktično usposabljanje na Irsko, Češko, Španijo, Finsko in na Malto.

Dijaki, ki obiskujejo vivaristični krožek, pridobivajo znanje in izkušnje iz vivaristike in skrbijo za šolski vivarij. Dijakom sta na voljo tudi fotografski in čebelarski krožek, vključitev v ekipo šolskih bolničarjev in v šolsko impro ligo (ŠILA). V okviru medgeneracijskega sodelovanja jim ponujamo skupno rekreativno vadbo namiznega tenisa dijakov in učiteljev.

Športna vzgoja s posebno organizacijo tretje ure športne vzgoje z možnostjo izbire športnih dejavnosti v slovenskem prostoru gotovo izstopa s svojo vsebinsko pestrostjo. Dijaki lahko vsako leto izbirajo med 22 in 24 različnimi športnimi aktivnostmi, kot so nogomet, košarka, hokej, namizni tenis, samoobramba za dekleta, veslanje, aerobika, karate, tek, odbojka, badminton, streljanje z zračno puško, drsanje, jahanje, planinstvo, smučanje, kolesarjenje, potapljanje, športni vikend …

Udeležujejo se različnih tekmovanj. Tekmujejo na tekmovanju Mladi raziskovalci Slovenije, na tekmovanjih v znanju angleškega jezika (za angleško bralno značko EPI Reading Badge), na tekmovanju v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje, pa tudi na tekmovanjih iz logike, razvedrilne matematike, za Stefanovo priznanje iz fizike, Dominkovo priznanje iz astronomije ter Bobrovo priznanje v računalniškem razmišljanju in pismenosti. Najštevilnejša je udeležba na tekmovanjih s področja naravoslovja: na tekmovanju iz kemije za Preglovo plaketo in iz znanja biologije za Proteusovo priznanje. Dijaki zastopajo šolo tudi na športnih tekmovanjih v košarki, odbojki, nogometu, atletiki, streljanju, plesu in teku. S projektnimi nalogami vsako leto zelo uspešno kandidirajo tudi na razpisu za Krkine nagrade in priznanja.

Naši dijaki pridobivajo izkušnje tudi s sodelovanjem v različnih projektih, kot so program MEPI, ki mlade spodbuja k ustvarjalnemu in ciljno naravnanemu preživljanju prostega časa s poudarkom na odkrivanju in usmerjanju potenciala,  projekt Slovenska mreža zdravih šol in projekt spodbujanja bralne kulture Rastem s knjigo.

V okviru prostovoljstva na BIC Ljubljana dijaki lahko postanejo prostovoljci. Sodelujejo pri šolskih proslavah in na različnih dogodkih.

Poleg splošnih ciljev vzgoje in izobraževanja izobraževalni program omogoča dijakom in dijakinjam (v nadaljevanju: dijakom), da:

• si razvijajo sposobnosti za samostojno in odgovorno ravnanje, načrtovanje, kritično presojo in analiziranje konkretnih strokovnih problemov ter za njihovo reševanje,
• usposobijo za kompleksne delovne naloge v okviru doseženih poklicnih kvalifikacij,
• razvijejo sposobnost za prepoznavanje potreb živali in za njihovo zadovoljevanje,
• pridobijo znanje in sposobnosti za hitro prilagajanje razmeram v delovnem procesu,
• pridobijo aplikativna znanja, podprta s teoretičnimi osnovami,
• pridobijo praktično uporabna znanja na svojem področju dela,
• se usposobijo za izvajanje veterinarsko-tehnične oskrbe živali,
• razvijejo zanesljivost za opravila na svojem poklicnem področju,
• privzgojijo si čut za etično in moralno zavest za delo z ljudmi in živalmi,
• razvijejo sposobnost za human odnos do živali,
• naučijo se pozitivne in odprte komunikacije,
• spoznajo pomen sodelovanja z lastniki živali,
• razvijejo sposobnost za delo v timu,
• razvijejo sposobnost vseživljenjskega učenja,
• razvijejo sposobnost podjetniškega mišljenja,
• razvijejo sposobnost ravnanja v skladu s trajnostnim razvojem,
• usposobijo se za uporabo sodobne informacijske tehnologije, delo z viri, s podatki in z gradivi,
• oblikujejo se v samozavestne, dinamične in podjetne osebe, ki se bodo s svojim znanjem in delom hitro prilagajale spremembam na delovnem mestu in zahtevam poklicne mobilnosti, se uveljavljale na trgu delovne sile, načrtovale in vodile svojo kariero,
• obvladajo zaščitne ukrepe za varno delo,
• razvijajo zavest in pozitiven odnos do ukrepov za zmanjševanje onesnaževanja in varstvo okolja, do racionalne rabe energije in materialov.

Veterinarski tehniki so pokončanem izobraževanju usposobljeni za zahtevnejša tehnično-operativna dela v veterinarstvu, živinoreji, trgovini za živali, pri oskrbi živali in drugod:

• po nalogu veterinarjev izvajajo dela na področju zdravstvenega varstva živali, v veterinarsko-higienski službi (pomoč pri jemanju vzorcev in pregledu živil živalskega izvora), na področju reprodukcije (odvzemanje, pregledovanje in pripravljanje semena ter osemenjevanje, pomoč pri porodih);
• se zaposlijo v veterinarskih ambulantah, policiji, vojski, prehrambni industriji in industriji zdravil;
• oskrbujejo živali v živalskem vrtu;
• sodelujejo pri prodaji in svetovanju v trgovini z živalmi in za živali;
• asistirajo doktorjem veterinarske medicine pri zdravljenju, preventivnem cepljenju živali, skrbijo za veterinarske instrumente;
• opravljajo različna dela v laboratorijih;
• opravljajo dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo itd.

Poklicna matura omogoča dijakom zaposlitev ali nadaljevanje šolanja. Šolanje lahko nadaljujejo na višjih in visokih strokovnih šolah, z opravljenim maturitetnim izpitom, ki ga določi fakulteta, pa tudi na nekaterih univerzitetnih programih.

Na Veterinarsko fakulteto se lahko vpišejo dijaki, ki poleg poklicne mature opravijo še maturitetni izpit iz kemije.

Dijaki, ki želijo opravljati splošno maturo v celoti, se lahko vpišejo v maturitetni tečaj, ki je enoletna priprava na maturo. Z opravljeno splošno maturo lahko nadaljujejo šolanje po katerem koli univerzitetnem programu.