Diplomanti BIC Ljubljana po zaključku študija postanejo inženirji živilstva in prehrane ali pa organizatorji poslovanja v gostinstvu in turizmu. Zaposlijo se v živilsko-prehranskih in gostinskih podjetjih, v trgovskih centrih, v farmacevtski industriji, v gostinskih in turističnih podjetjih, v restavracijah, hotelih in turističnih agencijah. Naše diplomante smo povprašali o njihovih kariernih poteh.

Tokrat predstavljamo Brigito Yartz, diplomantko v programu živilstvo in prehrana na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli.

Brigita je leta 2022 uspešno zagovarjala prav posebno diplomsko delo, saj je zasnovala, izdelala in predstavila jezikovni slovar izrazov iz slaščičarske stroke, ki bo mnogim strokovnjakom (in ljubiteljem slaščičarstva) v veliko pomoč. Ugotovila je namreč, da česa podobnega slovenski jezikovni prostor še nima, se pogumno povezala s strokovnjaki za računalniško obdelavo jezika, podjetjem Amebis, ki so njeno idejo velikodušno sprejeli in jo tudi finančno podprli.

Povezava do prosto dostopnega slovarčka, ki vsebuje več kot 650 slaščičarskih terminov z razlagami tako v slovenskem kot angleškem jeziku, se nahaja na naslednji povezavi: https://www.termania.net/slovarji/590/Terminoloski_slovar_slovensko_angleskih_izrazov_v_slascicarstvu?page=3&query=slaščičar&SearchIn=All

Še eno zanimivo dejstvo o Brigiti je to, da je z živilskim delom strokovnega izobraževanja na BIC Ljubljana povezana že vse od leta 1991, ko se je začela izobraževati za slaščičarko. Naziv živilski tehnik si je ob delu pridobila leta 2002, med letoma 2015 in 2017 je bila zaposlena na BIC Ljubljana, ko je nudila strokovno pomoč  pri praktičnem izobraževanju slaščičarjev in se kmalu vpisala še na višješolski program živilstva in prehrane ter postala inženirka živilstva in prehrane. Sama pravi, da jo je pot skoraj čudežno vedno pripeljala nazaj na BIC, vsem njenim zelo raznolikim delovnim izkušnjam navkljub.

KAKŠEN JE NASLOV VAŠEGA DIPLOMSKEGA DELA IN KDAJ STE DIPLOMIRALI?

Slovarček slovensko-angleških izrazov v slaščičarstvu. Diplomirala sem leta 2022.

KAKŠNA JE BILA TEMA VAŠEGA DIPLOMSKEGA DELA?

Izdelava terminološkega slaščičarskega slovensko-angleškega slovarčka. V slovarju sem zbrala čez 650 slaščičarskih terminov z razlago v slovenskem in angleškem jeziku, ki se jih najpogosteje uporablja ter tudi izraze, ki se zaradi večje strokovnosti izven stroke redkeje pojavljajo. Na svetovnem spletu je izšel avgusta 2023 na Termania.net, prosto dostopnem slovenskem spletnem portalu slovarskih zbirk.

ZAKAJ STE IZBRALI TO TEMO DIPLOMSKEGA DELA?

Ker menim, da se s kulinariko, katere del je tudi slaščičarstvo, Slovenija vedno bolj uspešno oglašuje v svetu in v njen nedvomno vidi tudi velik turistični potencial. Kulinarika se pojavlja kot motiv za potovanja, zato mislim, da so dobri prevodi pomembni. Sladice razveseljujejo ljudi, izboljšujejo razpoloženje, so pomembne ob praznovanjih, so nacionalna kulinarična posebnost in tudi turistična ponudba. Servirane sladice so igra okusov, oblikovanja, paša za oči, hranilno dopolnjujejo obroke hrane in so vsekakor tudi bogat energijski dodatek. Še en razlog več, zakaj sem izbrala to temo je razširjenost angleškega jezika po svetu, govori ga namreč ogromno ljudi po svetu. V raziskavi, ki sem jo naredila v okviru svoje diplomske naloge, je bilo zaznati, da pogosto prihaja do prevajalskih napak tudi zaradi nepoznavanja strokovnega področja. Analiza že omenjene diplomske naloge je razkrila uporabo različnih metod prevajanja in pomanjkanje zanesljivih prevodov v angleški jezik.

KATERA POSEBNA ZNANJA STE PO VAŠEM MENENJU PRIDOBILI MED ŠTUDIJEM NA BIC LJUBLJANA IN KAKO VAM BODO POMAGALA PRI VAŠI NASLEDNJI ZAPOSLITVI?

Moje izobraževanje na višji šoli je potekalo v obratni smeri. Z delovnimi izkušnjami so se mi odpirala vedno nova strokovna vprašanja. Včasih je lahko to tudi ovira, ker formalnega znanja ne moreš pokazati. Znanje iz področja živilstva me zanima in veseli ter spremlja že vse življenje. Zato sem se izobraževala ob delu.

KAJ VAM JE BILO NAJBOLJ VŠEČ MED ŠTUDIJEM NA BIC LJUBLJANA?

Izobraževanje ob delu je lahko kar izziv, vendar sem vedno z veseljem hodila na predavanja, ker je bilo vzdušje v vedno prijetno. Pridobljeno in dopolnjeno znanje je zelo praktično naravnano. Lahko ga uporabljam poklicno in v vsakdanjem življenju, saj se veliko ukvarjam z vzgojo zelenjave, vse od semen naprej.

ZAKAJ BI BODOČIM ŠTUDENTOM SVETOVALI, DA SE VPIŠEJO NA VIŠJEŠOLSKI PROGRAM NA BIC LJUBLJANA?

Menim, da imamo ljudje naravno željo po raziskovanju, učenju in rasti. To nas spodbuja, da si s stalnim izobraževanjem izboljšujemo kvaliteto življenja in živimo bolj izpolnjeno. Bolj smo pozorni tudi na ideje in cilje, ki nas navdihujejo. Vlaganje v znanje je vrednota in dobra naložba in za to ni nikoli prepozno.

BI IZPOSTAVILI ŠE KAKŠNO DEJAVNOST, KI VAM JE BILA NA BIC LJUBLJANA VŠEČ IN BI JO PRIPOROČALI BODOČIM ŠTUDENTOM?

Seveda, tutorstvo. Bila sem študentka tutorka med letoma 2017 in 2019. Udeleževala sem se tudi odlične delavnice o učenju socialnih veščin 'Vsemu sem lahko kos' med letoma 2016 in 2018. Vsekakor zelo dragocene izkušnje, ki bi jih priporočala vsakomur.

KAJ JE VAM PREDSTAVLJALO NAJVEČJI IZZIV, S KATERIM STE SE SPOPADLI MED USTVARJANJEM SAMEGA SLOVARČKA? 

Velik izziv pri prevajanju kulinaričnih besedil mi je bil najti enakovredne besede. Slovenskim jedem je bilo včasih težko najti enakovreden prevod, saj enaka jed v drugi državi ne obstaja ali ji je zgolj podobna. Nekaterih imen jedi se ne prevaja, ampak se jih opiše z besedami (opisni prevodi). Znotraj prevajalske stroke se pogosto sliši, da se narodnih jedi naj ne bi dobesedno prevajalo, pač pa naj bi se poiskale ustreznice, ki kar najbolje opišejo lastnosti ali sestavine posamezne jedi. Nekaj tradicionalnih slovenskih jedi ima zaščitena imena in recepture, zato so prevodi v angleščino že precej ustaljeni.

STE MORDA ŠE NA KAKŠNEM PODROČJU OPAZILI TEŽAVE PRI PREVAJANJU TOVRSTNIH BESEDIL, KAR VAS JE MORDA LE ŠE DODATNO SPODBUDILO, DA SE LOTITE TEGA ZAHTEVNEGA PROJEKTA?

Mogoče bi omenila jedilni list, ki kot besedilna vrsta s prevajalskega vidika ni videti zahteven, je pa zato bolj kompleksen s kulturnega in sociološkega vidika. Zaradi na videz majhnih razlik je prevajanje zapleteno in tudi zelo zavajujoče. Površno uporabljen izraz oziroma prevod se lahko, na žalost, hitro razširi in preide v splošno rabo.

KOMU JE NAMENJEN SLOVARČEK SLAŠČIČARSKIH IZRAZOV?

Vsem, ki se poklicno in tudi ljubiteljsko ukvarjajo in srečujejo s tovrstno terminologijo. Bolj pogosto kot je termin, večja je verjetnost, da ga najdete v slovarčku. Ne manjkajo pa niti bolj strokovni izrazi, ki jih boste težko našli v nestrokovnih besedilih in kontekstih. 

KDO VAM JE BIL V NAJVEČJO POMOČ PRI TAKO ZAMUDNEM PROJEKTU, KI JE BIL VERJETNO TUDI SVOJEVRSTEN FINANČNI ZALOGAJ?

Ker sem ugotovila, da podobnega slovarja v Sloveniji nimamo in med pisanjem diplome zaznala, da ga potrebujemo, sem nato navezala stike s računalniško-jezikovnim podjetjem Amebis v Kamniku. Takoj so pokazali interes za objavo spletnega slovarja in si uredili financiranje s strani Ministrstva za kulturo. Sama zato stroškov z objavo nisem imela, celoten projekt pa mi je vzel kar nekaj mesecev.