Diplomanti BIC Ljubljana po zaključku študija postanejo inženirji živilstva in prehrane ali pa organizatorji poslovanja v gostinstvu in turizmu. Zaposlijo se v živilsko-prehranskih in gostinskih podjetjih, v trgovskih centrih, v farmacevtski industriji, v gostinskih in turističnih podjetjih, v restavracijah, hotelih in turističnih agencijah. Naše diplomante smo povprašali o njihovih kariernih poteh.

Tokrat predstavljamo intervju z Ano Podobnik, našo nekdanjo dijakinjo Gimnazije in vetrerinarske šole ter diplomantko v programu gostinstvo in turizem na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli, ki zase pravi, da preko različnih kariernih izzivov, v katerih zares uživa, ter dela pod pritiskom, najbolj spoznava tudi samo sebe. Vsekakor temu sledi njen življenjski moto: 'Kar lahko storiš jutri, naredi že danes.' V svoji diplomski nalogi, ki jo je uspešno zagovarjala leta 2016, se je posvetila vedno zelo aktualni tematiki slaščic brez glutena, jajc in aditivov. Ana pravi, da slednje mnogi zavračajo zgolj zaradi sledenja modnim muham in trenutnim kulinaričnim trendom.

V zadnjem času se je Ana posvečala tudi pisanju posebne vrste - uspešno je širši javnosti predstavila svojo lastno kuharico za otroke KDOR ZAKUHA TA POJE in si tako odprla vrata tudi v svet podjetništva. Skozi zelo izvirno, zabavno vsebino ter vzgojno noto Ana otrokom razkriva celo vesolje uporabnih receptov, ki jih lahko pripravijo čisto sami in na koncu seveda toliko raje tudi pojedo. Še več, mali kuharji dobijo nekaj dragocenega znanja tudi o pravilnem recikliranju odpadkov, redu in čistoči ter nezavračanju hrane. Odlično zasnovan koncept kuhanja brez staršev je nedolgo nazaj pohvalila tudi svetovno znana chefinja Ana Roš.

NA KRATKO OPIŠITE VAŠE PODJETJE, KJER STE ZAPOSLENI.

Zaposlena sem kot veterinarski tehnik v podjetju Klinika Loka d.o.o. Sem pa zadnje leto imela še eno konkretno zaposlitev, posvetila sem se izdelavi prve kuharske knjige za otroke Kdor ZaKuha ta poje. V celoti je zapisana z velikimi tiskanimi črkami, težavnost receptur je prilagojena ciljni starostni skupini. Vključili smo tudi vzgojne note, kot so red v kuhinji, skrb, da se živil ne zavrača, obroki, ki so pripravljeni v zdravi različici že obstoječih jedi itd. Recepture so obogatene s fotografijami postopkov priprave, ilustracijami, simpatično zgodbo deklic in mačkona Didija, zanimivostmi, nasveti za igre, pobarvanko s QR kodami, ki so namenjene temu, da si otroci skupaj s starši preberejo več zanimivosti in še kaj bi se našlo. Svoje mnenje za našo knjigo so podali tudi svetovno znana chefinja Ana Roš, pedagoga Marko Juhant in Stojan Kostanjevec.

KAKŠNA JE BILA TEMA VAŠEGA DIPLOMSKEGA DELA?

Ponudba slaščic brez laktoze, glutena, jajc in aditivov v Centru kulinarike in turizma KULT316.

ZAKAJ STE IZBRALI TO TEMO DIPLOMSKEGA DELA?

To temo sem izbrala zaradi takratnega porasta alergij in intoleranc na različna živila. Tudi v naši družini živimo s tovrstnimi omejitvami in tema mi je bila blizu. Poleg tega je bila takrat precej slabša ponudba tovrstnih izdelkov. Od mojega diplomskega dela do danes se je to precej spremenilo, saj je ponudba za različne omejitve bogatejša praktično na vsakem koraku.

KJE MENITE, DA STE UPORABILI ZNANJE, KI STE SI GA PRIDOBILI PRI PISANJU DIPLOME?

Znanje, ki sem ga pridobila med pisanjem naloge, je bilo neke vrste podlaga za vse, kar sem ustvarjala v bodoče. Vsekakor dobro izhodišče za vse projekte, ki me še čakajo. V bistvu z diplomskim delom usvojiš osnovno znanje, ki ga je smiselno nadgrajevati. 

ALI VAS JE PRI REZULTATIH VAŠEGA DIPLOMSKEGA DELA KAJ PRESENTILO? ČE DA, KAJ?

Pravzaprav me še danes preseneča porast števila ljudi, ki se odrekajo določenim živilom zaradi modnih muh in ne zaradi dokazanih intoleranc ali alergij. Gluten, laktoza, živila živalskega izvora so za nemalo ljudi postali sovražniki brez podlage. Sama sem vsekakor zagovornica rednih in uravnoteženih obrokov, ki naj se sestavljajo iz živil lokalne pridelave ali z lastnega vrta recimo, v kolikor je to le mogoče.  

KAJ VAM JE BILO NAJBOLJ VŠEČ MED ŠTUDIJEM NA BIC LJUBLJANA?

Praktično izobraževanje, strokovni predmeti, odnosi s profesorji, ki so zelo odprti in dostopni, povezovanje in spoznavanje različnih ponudnikov rib, tartufov, vin itd. spoznavanje in sodelovanje s priznanimi kuharji in še kaj.

ZAKAJ BI BODOČIM ŠTUDENTOM SVETOVALI, DA SE VPIŠEJO NA VIŠJEŠOLSKI PROGRAM NA BIC LJUBLJANA?

Poklic v gostinstvu in turizmu je vsekakor poklic, ki mu moraš biti zelo predan. Zato vsem, ki jih ta smer zanima, izobraževanje na BIC predstavlja odlično odskočno desko. Šola ima dobre povezave s potencialnimi delodajalci, zato ni bojazni, da po končanem študiju ne bi našli tudi zaposlitve.

OPIŠITE VAŠO NAJBOLJ NENAVADNO/PRESENETLJIVO IZKUŠNJO NA DELOVNEM MESTU IN DODAJTE ŠE, KAJ STE SE IZ NJE NAUČILI.

V luči izkušnje pisanja knjige v zadnjem letu lahko zatrdim, da dober produkt nikakor ni dovolj, saj v primeru, da ga ne znaš uspešno predstaviti in oglaševati, ne bo dosegel želene ciljne publike. To je zagotovo poseben izziv in ga trenutno smatram kot najtežji del projekta.

ČE SI SEBE ZAMISLITE NA DELOVNEM MESTU, KAKO BI SE OPISALI V TREH POVEDIH?

Rada sem ves čas potopljena v delo, saj sem po naravi delovna in tudi zanesljiva. Zlasti pod pritiskom postane moje delo še bolj učinkovito. Ves čas iščem tudi nove in nove izzive in si pridobivam dragocene izkušnje in znanja ter tako spoznavam tudi sebe.