AJDA KRIVEC, DIPLOMANTKA GOSTINSTVA IN TURIZMA, PONOSNA PREJEMNICA NAZIVA 'NAJBOLJŠE DIPLOMSKO DELO NA VIŠJIH STROKOVNIH ŠOLAH REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023.'
Diplomanti BIC Ljubljana po zaključku študija postanejo inženirji živilstva in prehrane ali pa organizatorji poslovanja v gostinstvu in turizmu. Zaposlijo se v živilsko-prehranskih in gostinskih podjetjih, v trgovskih centrih, v farmacevtski industriji, v gostinskih in turističnih podjetjih, v restavracijah, hotelih in turističnih agencijah. Naše diplomante smo povprašali o njihovih kariernih poteh.
Tokrat predstavljamo Ajdo Krivec, diplomantko v programu gostinstvo in turizem na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli.
Ajda Krivec se je v januarju 2023 razveselila podelitve v Mariboru, kjer ji je Komisija za kakovost pri Skupnosti višjih strokovnih šol podelila častni naziv 'Najboljše diplomsko delo na višjih strokovnih šolah Republike Slovenije.' Sama pravi, da si je priznanje verjetno prislužila tudi zaradi teme, ki jo je izbrala, Gastronomska kakovost kruha z drožmi, ki ima skoraj zagotovo širši pozitivni učinek na ljudi. Industrijska revolucija nam je namreč vsilila hitro vzhajanje kruha s cenejšo in masovno proizvodnjo in popolnoma spregledala vse škodljive učinke na človeško telo. Ajda je s svojo diplomo dokazala, da se je temu mogoče zoperstaviti, zares odpreti oči in videti pravo vrednost tovrstne priprave kruha z drožmi in jo konkretno podpreti z lastno pripravo doma ali s kupovanjem izdelkov v manjših butičnih pekarnah in podjetjih, kot je njeno. Narava nam daje popolnoma vse, kar potrebujemo in v prid dokazovanju te teze Ajda navdušeno raziskuje droži še naprej. Včasih je za svoj popoln recept pripravljena delati tudi več kot leto ali dve.
KAKŠEN JE NASLOV VAŠEGA DIPLOMSKEGA DELA IN KDAJ STE DIPLOMIRALI?
Gastronomska kakovost kruha z drožmi. Diplomirala sem v letu 2022.
PROSIMO, DA NA KRATKO OPIŠETE VAŠE TRENUTNO DELOVNO MESTO/PODJETJE, KJER STE ZAPOSLENI IN OPIŠETE, KAJ VSE POKRIVA VAŠE DELOVNO PODROČJE.
Sem samostojni podjetnik, ukvarjam se s peko z drožmi, vse od same priprave drožnega nastavka pa do končnega produkta. Moje podjetje se ukvarja z butično proizvodnjo izdelkov z drožmi. V prihodnosti si prizadevam izvajati tečaje z drožmi in hkrati ozavestiti čim več ljudi o pomenu daljše fermentacije testa.
KAKŠNA JE BILA TEMA VAŠEGA DIPLOMSKEGA DELA?
Tema mojega diplomskega dela je bila predstaviti droži, njihovo delovanje in prednosti, ki jih predstavlja tovrstna fermentacija in peka ter oceniti moje izdelke - štiri različne vrste kruha. Na podlagi kupljenega vzorca se je nato podala konkretna ocena glede na gastronomske kakovosti različnih vrst kruha z drožmi, ki je nato povedala, ali je dotični kruh primeren za prodajo na trgu.
ZAKAJ STE IZBRALI TO TEMO DIPLOMSKEGA DELA?
Z drožmi že kar nekaj časa zelo rada pečem in pri tem opazujem, kako različni dejavniki vplivajo na testo med procesom fermentacije. Na splošno me zelo zanimajo procesi, ki se dogajajo pri vzhajanju, fermentaciji, zorenju različne hrane… torej procesi, ki jih s prostim očesom ne vidimo. Ne vidimo niti, kako ti vplivajo na naše telo, našo prebavljivost in posledično zdravje. Tako sem se odločila bolj podrobno raziskati droži in priznam, da mi je bilo pisanje diplomske naloge v veliko veselje.
Se pa tu moj del raziskovanja fermentacije in zorenja testa ni ustavil, še naprej raziskujem, se učim in pridobivam nova znanja, predvsem pa razumevanje in odgovore na vprašanja, zakaj pride do določenih procesov.
KATERA POSEBNA ZNANJA STE PO VAŠEM MENENJU PRIDOBILI MED ŠTUDIJEM NA BIC LJUBLJANA IN KAKO VAM BODO POMAGALA PRI VAŠI NASLEDNJI ZAPOSLITVI?
Zagotovo sem usvojila osnovne pojme, jih uspela tudi nadgraditi v smislu dodatnega znanja na področju gostinstva in turizma. Izpostavila bi tudi, da sem se naučila dobre organizacije, kar mi zelo pomaga na delovnem mestu. Znanje, ki sem ga pridobila pri pisanju diplomskega dela, torej uporabljam vsak dan, moja želja je, da bom lahko to nekoč predajala tudi drugim, širšemu občinstvu in jih s tem navdušila za peko z drožmi ali jih zgolj ozaveščala, zakaj je tovrstna peka dobra za naše telo, in kakšne (za naše telo neprijazne) spremembe je prinesla industrijska revolucija s hitrim vzhajanjem.
ALI VAS JE PRI REZULTATIH VAŠEGA RAZISKOVALNEGA DELA KAJ PRESENETILO. ČE DA, KAJ?
Pozitivno sta me presenetila rženi in brezglutenski koruzni kruh, nad katerima so bili ocenjevalci zelo navdušeni in to je bilo nepričakovano z moje strani. Zaradi izrazitega okusa po rži in koruzi ter bolj zbiti strukturi kruha, sem namreč pričakovala malo slabše rezultate.
KAJ VAM JE BILO NAJBOLJ VŠEČ MED ŠTUDIJEM NA BIC LJUBLJANA?
Odnosi med študenti in predavatelji so bili zelo dobri, spoštovanje je bilo obojestransko, kar je meni izrednega pomena. Predavatelji te znajo vzpodbuditi in ti z veseljem pomagajo pri kakršnihkoli projektih. Posebej bi pohvalila ekskurzije, ki niso bile le vsebinsko poučne, ampak so vselej vzpodbujale tudi prijetno neformalno druženje.
ZAKAJ BI BODOČIM ŠTUDENTOM SVETOVALI, DA SE VPIŠEJO NA VIŠJEŠOLSKI PROGRAM NA BIC LJUBLJANA?
Vsakemu, ki izkazuje večje zanimanje za kulinariko in turizem, bi študij zelo priporočala, saj prinaša veliko znanja in izkušenj na področju gostinstva in turizma, ki ga lahko zelo konkretno uporabiš pri svojem nadaljnjem delu. Hkrati imaš z dobro organizacijo razporeditve učenja tudi dovolj prostega časa, da se lahko posvetiš projektom, ki te veselijo, v mojem primeru je bilo to raziskovanje droži.
PREJELI STE NAZIV NAJBOLJŠA DIPLOMA. NAM LAHKO NAPIŠETE ŠE NEKAJ PODROBNOSTI O TEM LEPEM DOSEŽKU?
Podelitev je bila 18.1.2023 v Mariboru. Skupnost višjih strokovnih šol RS na predlog Komisije za kakovost vsako leto pripravi razpis za najboljše diplomsko delo na višjih strokovnih šolah RS in letos se je komisija odločila, da je moje diplomsko delo najboljše. Zelo verjetno je, da je temu botrovalo dejstvo, da ima moja izbrana tema dober in pozitiven vpliv na ljudi, ki se danes žal še vedno ne zavedajo, kako pomembna je dolga hladna fermentacija za naše telo in na katero je industrija popolnoma pozabila, saj se ukvarja le s tem, kako nekaj narediti hitro, masovno in poceni, ob tem pa za želen končni rezultat uporabiti celo paleto dodatkov, ki so našemu telesu neprijazni. Sama menim, da nam narava daje čisto vse, kar potrebujemo, le zavedati se moramo tega dejstva.
JE BILO PISANJE ZAMUDNO IN ZAHTEVNO? KAJ VAM JE BILO NAJTEŽJE IN KAJ NAJBOLJ V VESELJE OB PISANJU?
V moje diplomsko delo sem se z veseljem zelo poglobila. Intenzivno sem ga pisala nekaj mesecev. Zahtevno je bilo predvsem razumevanje določenih procesov, ki se dogajajo pri fermentaciji, predvsem zato, ker sem veliko vsebine črpala iz angleške literature. V največje veselje mi je bil sam praktični del diplome: mesenje testa in preizkušanje različnih receptov.
KAKO STE BILI ZADOVOLJNI Z OBEMA MENTORICAMA? KAKŠNO JE BILO SODELOVANJE MED VAMI?
Z mentoricama sem bila zelo zadovoljna, zelo sta me podpirali, me opozarjali na napake pri pisanju diplome in predlagali izboljšave pri teoretičnem in praktičnem delu diplomskega dela. Hvaležna sem jima za takšno spodbudo in izkazano zanimanje za mojo temo.
KAKŠNA MISLITE, DA JE UPORABNA IN PRAKTIČNA VREDNOST VAŠE DIPLOMSKE NALOGE?
Menim, da bi moja diplomska naloga lahko marsikomu koristila, predvsem v smislu ozaveščanja o tem, kaj vse danes zaužijemo, kako je hrana pripravljena (velikokrat po hitrih postopkih in z mnogimi dodatki). Naše telo nam pri takem početju ne more biti ravno hvaležno, še posebej ne na dolgi rok. In ne gre le za kruh, temveč za veliko industrijske (pred)pripravljene hrane, za katero bi se danes lahko vprašali, če je sploh še hrana ali zgolj skupek kemijskih snovi, narejenih v laboratorijih. Širše torej ozavestiti ljudi, o pomenu prave hrane, ki nam jo ponuja narava in ožje seznaniti ljudi z naravno fermentacijo z drožmi, ki ponuja veliko prednosti za naše zdravje. Praktična vrednost pa je morda najbolj izražena v pozivu ljudi, da začnejo sami pripravljati takšen kruh in začnejo prepoznavati pravo vrednost tovrstne priprave kruha in drugih pekovskih izdelkov. Z nakupi lahko podprejo recimo butične pekarne, saj takšna proizvodnja ne more biti masovna.
SE ČEZ NEKAJ LET VIDITE V PODJETNIŠTVU?
V podjetništvu se sicer vidim, saj delam v tej smeri. Nimam pa še čisto izoblikovane ideje, na kakšen način bi poslovala, saj še raziskujem tržišče. Bomo videli, kam me pot zanese.
ČE SI SEBE ZAMISLITE NA DELOVNEM MESTU, KAKO BI SE KARAKTERNO OPISALI V TREH POVEDIH?
Sem precej vztrajna - preizkušam različne recepte toliko časa, dokler ne pridem do takšnega, s katerim sem zadovoljna in to včasih traja tudi kako leto ali dve. Pri delu sem tudi natančna, rada imam stvari narejene tako, kot je treba. Velik pomen pripisujem dobri organizaciji in čistemu delovnemu okolju.
KAKŠEN JE VAŠ ŽIVLJENJSKI MOTO?
Vztrajaj pri delu, ki te najbolj veseli, poslušaj svoj notranji jaz in prepusti se toku življenja, da te ponese, kamor ti je namenjeno.
