BIC Ljubljana je od oktobra 2014 del slovenske mreže prostovoljskih organizacij, ki vključuje 1100 organizacij in je največja vsebinska mreža, priznana v državi. Prostovoljsko delo ima velik pomen za razvoj in prihodnost. Prispeva k razvijanju vrednot solidarnosti, socialnemu in siceršnjemu napredku družbe, zato ga je potrebno negovati in ustrezno vrednotiti.

Prostovoljstvo v zavodu poteka že vrsto let, prostovoljci so aktivni na različnih področjih: izobraževalnem, socialnem, športnem, rekreativnem, zdravstvenem, kulturnem, okoljskem, v kriznih situacijah in na mnogih drugih področjih. S prostovoljnim delom se pokaže javnosti prispevek prostovoljcev na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni pri doseganju razvojnih ciljev tega tisočletja.

Tudi zaposleni, ki so mentorji prostovoljcev, opravljajo častno delo. Spoštovano je delo z ljudmi, ki pristopijo prostovoljno z osebnim zagonom, da nekaj prispevajo ljudem okrog sebe oziroma družbi pa tudi poslanstvu ustanove. S prostovoljstvom se izboljšuje kakovost življenja vseh udeleženih, zato je pomembno širiti ideje in dejanja prostovoljstva.

PREBERITE ČASOPIS SKUPINE ZA PROSTOVOLJSTVO NA BIC LJUBLJANA

Vsi, ki želite postati prostovoljci, se obrnite na koodinatorje posameznih enot na BIC Ljubljana ali pa izpolnite spletno prijavnico.

Izpolnil/a bom spletno prijavnico

KOORDINATROJI PROSTOVOLJSTVA

• Tanja Kek, koordinatorico prostovoljstva na BIC Ljubljana, Živilski in naravovarstveni šoli: tanja.kek@bic-lj.si.
• Elma Ljutić, koordinatorica prostovoljstva na BIC Ljubljana, Gimnaziji in veterinarski šoli: elma.ljutic@bic-lj.si.
• Sava Osole, koordinatorica prostovoljstva na BIC Ljubljana, Gimnaziji in veterinarski šoli: sava.osole@bic-lj.si 
• Tanja Gregorec, koordinatorica prostovoljstva na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli: tanja.gregorec@bic-lj.si.

Etični kodeks organiziranega prostovoljstva izhaja iz Ustave in zakonov Republike Slovenije, določil in načel Splošne deklaracije o prostovoljstvu, ki jo je sprejela Mednarodna zveza prostovoljcev leta 1990 v Parizu, Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah iz leta 1948, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih mednarodnih sporazumov s področja človekovih pravic, odgovornosti do narave in živih bitij, ki jih je Slovenija podpisala ali ratificirala, kakor tudi iz bogate zgodovine prostovoljstva na Slovenskem. Etični kodeks zavezuje vse prostovoljke, prostovoljce in prostovoljske organizacije. Kodeks predstavlja osnovne smernice in minimalne standarde, ki naj bi jih prostovoljke, prostovoljci in prostovoljske organizacije upoštevali pri svojem delu. Prostovoljsko delo je delo, ki ga po svoji svobodni odločitvi in brez materialnih koristi opravlja posameznica/posameznik v dobro drugih ali za skupno javno korist. Prostovoljka/prostovoljec je posameznica/posameznik, ki opravlja prostovoljsko delo. Posameznik je lahko (istočasno oz. izmenoma) prostovoljka/prostovoljec, uporabnica/uporabnik ali organizatorica/organizator prostovoljskega dela. Za organizirano prostovoljsko delo se šteje prostovoljsko delo, ki se izvaja v okviru dejavnosti pravnih oseb, katerih delovanje oziroma programi, v katere so vključeni prostovoljke/ prostovoljci, so v skladu z zakonom opredeljeni kot nepridobitni.

Celoten kodeks si preberite na naslovu: http://www.prostovoljstvo.org/eticni-kodeks 

Zakon o prostovoljstvu

Poslanke in poslanci so v četrtek, 3. februarja 2011 brez glasu proti sprejeli dolgo pričakovani Zakon o prostovoljstvu, ki prvič sistemsko ureja področje prostovoljstva.

Več: http://www.prostovoljstvo.org/za-organizacije/zakon-o-prostovoljstvu  

Tukaj si oglejte pretekle prostovoljske dogodke.